Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
kȗrent -a m ‛vrsta pustne šeme v vzhodni Sloveniji’ (19. stol.), tudi kọ̑rant, nar. tudi kore, korat, korȃnt, kọ̑rent.
 
Razlaga
 
Enako je nar. hrv. kurent ‛neko pravljično bitje’ (Maž I, 576). Besedo razlagajo na več načinov, vendar nobeden ne prepričuje v celoti. Kurent vsekakor ni slovan. bog, temveč prvotno le pravljični junak in šele sekundarno poimenovanje pustne maske na slovenskem vzhodu. Izhodišče za ime pravljičnemu junaku je verjetno v apelativu kurant, ki v Ziljski dolini pomeni ‛sel, lakaj, mladenič, hlapec’ in ki je prevzet iz neke rom. predloge iz lat. currēns ‛tekoč’, posamostaljeno ‛tekač, sel’, currere ‛teči’, sorodne z it. corrente ‛tekoč’, correre ‛teči’. V Ziljski dolini se pravljica, v kateri je glavni junak zvit mladenič, začne: ‟Nek kurant, to je mladenič, hlapec, je služil in gospodar mu je obljubil dati mezde vsako leto krajcar.” V krajih, kjer beseda kurant ni bila znana, so jo razumeli kot osebno ime, zato se različica te pravljice iz Kobarida začne: ‟V starih časih je živel na tem svetu Kurent.” V tej skupini pravljic, znanih tudi pri Germanih in Romanih, je glavni junak lahko tudi kovač, star soldat, posvetnjak ipd. (Matičetov, Traditiones XIV, 28 ss.). K poimenovanju pustne maske prim. podobno motivirano cerkljansko lávfar, kar izvira iz bav. nem. Laufer ‛tekač, sel’. Dalje o tej rom. osnovi glej kurír. Manj verjetno je beseda v zvezi z nem. Kurrende, Currende ‛gruča revnih otrok, ki prosjačijo od hiše do hiše’, kar je prevzeto iz lat. currendi, gerundija glagola currere ‛teči’. Še manj verjetna je domneva o domači besedi, sorodni s *kuri̋ti v domnevnem pomenu *‛ustvarjati, graditi’ (Be II, 113) in domneva, po kateri naj bi bila beseda izpeljana iz it. quaranta ‛štirideset’, ker se s kurenti začne štiridesetdnevni post (Me, 82).
 
Slovenski etimološki slovar³