| Slovensko gradivo | ||
| lȋst -a m lat.‛folium’ (16. stol.), lȋstič, lȋstek, lístje, lȋstina, līstavec, lȋsten, lȋstnica, lȋstnat, lȋstati, prelȋstati. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. listъ ‛list’, hrv., srb. lȋst, rus. líst, češ. list. Pslovan. *lȋstъ se je razvilo iz *lei̯(h1)sto-, kar je sorodno z *loi̯(h1)sko-, iz česar je lit. laĩškas ‛list (rastlinski in papirnat)’, let. laiska ‛list na lanovem steblu, pšenična bilka’, stprus. laisken (tož.) ‛knjiga’. Slovan. in balt. besedi etimološko nista dokončno pojasnjeni. Morda sta izpeljani iz korena *leh1- ‛pustiti’. Če je domneva pravilna, je treba izhajati iz prvotno glagolske osnove *lei̯(h1)st- oz. *lei̯(h1)s- ‛puščati, poganjati liste, olistati se’ (ES XV, 143 s.). Druga možnost je izpeljava slovan. besede iz ide. *lei̯t-tu-, balt. pa iz *lei̯t-sko- iz korena *lei̯t- ‛preminiti, odpasti’, ki se ohranja v toh. AB l(a)it- ‛preminiti, odpasti’, got. us-leiþan ‛preminiti, izginiti’, av. raeϑ- ‛umreti’. Če je pravilna ta domneva, je beseda prvotno označevala rastlinski del, ki (v nasprotju z iglicami) jeseni odpade (Loma, Studia etymologica Brunensia XIV, 92). | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Dostopnost