Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
lúna -e ž lat.‛luna’ (16. stol.), lúnica, lúnast.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. luna, hrv., srb. lúna, rus. luná, češ. luna. Pslovan. *luna̋ je dalje enako z lat. lūna ‛luna’ (glej lunȃren), srir. lúan ‛luč, luna’, kar se je prav tako razvilo iz ide. *lou̯ksnáh2 ‛svetla, osvetljujoča’, v ženskem spolu posamostaljenega pridevnika *lou̯ksno-, ki se ohranja v av. raoxšna- ‛osvetljujoč’. To je tvorba iz ide. baze *leu̯k- ‛svetiti’ (Be II, 156, ES XVI, 173, Po, 689). Dokaz, da je beseda podedovana iz pslovan., ne pa prevzeta iz kakega romanskega jezika, da se je torej iz istega ide. izhodišča razvila v enako formo, kot jo poznajo tudi lat. in rom. jeziki, je naglas lunȁ v tistih sloven. narečjih, npr. terskem, ki ohranjajo končniški naglas tudi za nekdaj dolgim samoglasnikom.
 
Povezani iztočnici
 
Iz iste ide. baze je tudi lúč, lȗnj.
Slovenski etimološki slovar³