Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
pa vez. in člen. lat.‛sed, tamen’, star. pȁk(i) (10. stol.).
 
Razlaga
 
Enako je hrv., srb. pa, , , pak, pȁk, pȃk ‛spet, nato, pa’, ukr. pak ‛pa’ in češ. pak ‛potem, tedaj, pa’, sorodno še stcslovan. paky ‛spet, tudi’. Pslovan. *pȃkъ je kot prislov prvotno pomenil *‛drugače, ponovno, kasneje’, verjetno tudi *‛nepravo, slabo’. To je različica brez vzglasnega samoglasnika od *ȍpakъ < *ápo-h3ko- ‛obrnjen, gledajoč proč, nazaj’ (iz ide. *apo ‛stran, proč, od, nazaj’ in *h3ok- ‛oko’), ki ima vzporednice v stind. ápāka- ‛prihajajoč od daleč’, ápāc-, ápāñc- ‛obrnjen nazaj, zahodni’, ápāka- ‛prihajajoč od daleč’, po premetu samoglasniške kvalitete tudi lat. opācus ‛senčen, osojen’. (Klingenschmitt, Aufsätze zur Indogermanistik, 540 s.) Iz tega se je enak veznik kot v slovan. razvil tudi v hotanskem ‛pa’ (M. S. pri Be III, 1). Na enak način je iz prislova *per ‛preko’ izpeljano pslovan. *pȇrkъ, sloven. prẹ̑k, iz zaimka *ko- je prek *ka-h2-h3k-o- nastalo slovan. *kȃkъ, lit. kóks. Dalje glej pá-, o pslovan. *pȃkъ
 
Povezane iztočnice
 
še pȁč, ȁmpak, nȃpak, páčiti, spȁk.
Slovenski etimološki slovar³