Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
pȅs psȁ m lat.‛canis’ (16. stol.), psíca, psȉč, psȋček, psȋčar ‛lastnik psa’, psȋčarka, psȋčkar, pesjȃn ‛psoglavec, hudoben človek’, pesjȃnski, pesják, psár, psȃrna, pásji.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes. Pslovan. *pьsъ̏ ‛pes’ je enako s stind. piśá- ‛neka lisasta žival’. Obe besedi sta nastali iz ide. *pik'ó-, kar je tvorjeno iz korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati; pisan’, iz katerega je tudi pslovan. *pьsa̋ti, sloven. pisáti in sorodno. Če je domneva pravilna, je beseda prvotno pomenila nekako ‛lisko’ (Po, 795, NIL, 546). Pomensko tako motivirano je tudi gr. Kérberos, ime večglavega psa, ki straži vhod v Had. To ime je namreč sorodno s stind. karbara-, śarvara- ‛lisast’. Druga, mnogo manj verjetna možnost je domneva, po kateri je treba izhajati iz pomena *‛hudoben’ in primerjati stind. píśuna- ‛izdajalski, hudoben, sovražen’, lit. pìktas ‛hud, besen’ (Be III, 27). Frazo priti na psa, ki je prevedena iz nem. auf den Hund kommen ‛obubožati’, lahko sicer razumemo dobesedno kot *‛začeti živeti pasje življenje’, vendar je možno tudi, da izvira iz rudarskega žargona, v katerem nem. Hund pomeni ‛rudarski voziček’. Rudarje, ki so bili kopači, so namreč za kak hujši prestopek degradirali v vozače, ki so bili slabše plačani (Sovrè, JiS V, 181 s., Gr IV/2, 1915, ki navaja še drugačne možnosti).
 
Povezana iztočnica
 
Glej tudi psováti.
Slovenski etimološki slovar³