Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
srebrọ̑ s lat.‛argentum’ (16. stol.), srebȓn, srebrnīna, srebrník, srebrár, srebrīti, posrebrīti, zasrebrīti se.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. sьrebro, srěbro, hrv., srb. srèbro, rus. serebró, češ. stříbro. Pslovan. *sьrebrȍ je dalje enako z lit. sidãbras, stlit. sidrãbas, let. sidrabs, stprus. siraplis ‛srebro’, kar se je razvilo iz skupnega izhodišča baltoslov. *sirabrá-. To je dalje sorodno z germ. *siluβra-, *seluβra- v got. silubr, krimsko got. siluir, stnord. silfr, ags. siolfor, seolfor, angl. silver, stvnem. silabar, silbar, nem. Silber ‛srebro’ in domnevno iberokeltsko śitaPur. Beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. Verjetno je v predzgodovini izposojena iz nekega neindoevropskega jezika, morda prek neznanega posrednika iz asirske besede ṣ̌arpu- ‛srebro’. Izgleda, da je iz sorodnega vira izposojeno tudi bask. cillara ‛srebro’. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi bila baltoslov. in germ. beseda za ‛srebro’ izposojena iz iran. *sibri apa s prvotnim pomenom *‛svetla voda’. Takšno iran. zvezo domnevajo na osnovi iran. krajevnega imena Sibriápa, evidentiranega pri Ptolemeju (M. S. pri Be III, 305 s.).
 
Povezana iztočnica
 
Glej tudi žívo srebrọ̑.
Slovenski etimološki slovar³