Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
ústa ūst ž mn. lat.‛os’ (10. stol.), ūstje, ȗsten, ūstna (16. stol.), ȗstnica, ȗstnik, ústiti se, v zloženki širokoústiti se.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. usta, hrv., srb. ústa, rus. ustá, češ. ústa. Pslovan. *usta̋ je dalje enako s stprus. āusto ‛usta, gobec’, kar je kolektiv s prvotnim pomenom ‛obe ustnici’ samostalnika, znanega v stind. óṣṭha- ‛(zgornja) ustnica’, av. aoštača (dv.) ‛obe ustnici’. Besedo je mogoče izvajati iz ide. *(h3)oh1-us-to- ‛ustnica’ in povezati z ide. *(h3)óh1-(o)s, rod. *(h3)h1-és-s, kar je znano v het. aiš, rod. iššaš ‛usta’, lat. ōs, rod. ōris, stind. ā́s-, av. āh-, srir. á, stnord. óss, vse v pomenu ‛usta’. Iz sorodne tvorbe *(h3)oh1s-to-/ah2 je izvedljivo lit. uostà, úostas ‛rečno ustje, zaliv’, let. uosts, uõsta ‛pristanišče, zaliv’, lat. ōstium ‛vhod, ustje reke’ (Tr, 19 s., Va IV, 172, Po, 784 s., Ma2 I, 282, 182, RasStud, 72 s.). Druga možnost je izvajanje (slovan., stpr., stind. in av. besed) iz ide. *h3óu̯sto- ‛ustnica’ in domneva, da ta ni sorodna z *(h3)óh1-(o)s (NIL, 387 ss.).
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi čeljȗst, podȗst, ūzda.
Slovenski etimološki slovar³