V
1. V slovenskem fonemu v (a) se ohranja pslovan. *v (iz ide. *u̯ pred samoglasnikom), npr. vọ̑z. (b) Pslovan. *v- je lahko nastal tudi pred zadnjimi samoglasniki v vzglasju, npr. vīdra < *ūdrah2. V nekaterih primerih se je takšen v domnevno razvil šele v popraslovanskem obdobju, npr. vọ́tel. (c) Pslovan. vzglasni *v- je pred nekaterimi soglasniki v sloven. odpadel, npr. lȃst, tórek.
2. V izposojenkah ustreza tujejezičnim v-jevskim glasovom, npr. vȋža, vijọ̑lica.