Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
žẹ́ja -e ž lat.‛sitis’, žẹ́jen (10. stol.), žẹ̑jati, izžẹ̑jati, odžẹ̑jati, užẹ̑jati, zažẹ̑jati.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. žęžda ‛žeja’, hrv., srb. žȇđa, žȅđa, žȇđ, strus. žaža (današnje rus. žážda je prevzeto iz cslovan.), stčeš. žieze ‛žeja’, danes žízeň ‛žeja’. Pslovan. *žęd'a̋ (tož. *žę́d'ǫ) je izpeljano iz *žęda̋ti, *žędě̋ti ‛želeti si, žejati’, kar se ohranja npr. v stcslovan. žędati, žęděti, sed. žęždǫ, nar. rus. žadátь v enakih pomenih. Pslovan. *žęda̋ti je z nosniško medpono, prvotno upravičeno le v sedanjiku, izpeljano iz ide. korena *ghedh- ‛prositi, želeti si’, iz katerega je še av. ǰaiδyemi ‛prosim’, stperz. ǰadiyāmiy v enakem pomenu, gr. póthos ‛sla, poželenje, hotenje’, stir. guidiu ‛prosim’, guide ‛molitev’, lit. gedáuti ‛želeti si, hoteti’ in morda v got. bidjan, stvnem. bitten ‛prositi’ (Va II, 33, Po, 488, LIV, 194).
 
Slovenski etimološki slovar³