Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
žūgati -am nedov. ‛groziti, pretiti, opozarjati’ = lat.‛minari, monere’ (17. stol.), žúgniti, požūgati ‛prisiliti, uveljaviti svojo voljo’, užūgati ‛ugnati’, zažūgati ‛zagroziti’.
 
Razlaga
 
Enako ali sorodno je nar. srb. sb. žȕgat ‛neprestano nagovarjati, da se kaj naredi’, hrv. žȕgati, žùgati ‛gagati, čebljati, pogovarjati se, kramljati, opravljati, klevetati’, nar. rus. žugákatь, žugúkat ‛drdrati, ropotati, voziti se, kričati’, češ. žuchat ‛topotati’, žuchlat ‛blebetati, čenčati’. Pslovan. *žűgati, *žűxati ‛čvekati, kričati, delati hrup’ je verjetno nastalo iz reduplicirane osnove *geu̯h2-g- korena *geu̯h2- ‛klicati, vpiti’, o katerem glej dalje gọ̑vor (M. F. pri Be IV, 482). Manj verjetno gre za tvorbe iz onomatopeje *žu, ki posnema šumenje, brenčanje in podobne zvoke in ki se pojavlja tudi v drugih jezikih, npr. lit. žiáugčioti ‛kolcati se, rigati, bruhati, sopihati’ (Sk III, 686).
 
Slovenski etimološki slovar³