Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Samostojni izpis sestavka

Čeplez
ESSJ: Ø
Gradivo
Čéplez m, Lsg v Čéplezu ‘ime naselja v o. Cerkno’, adj čépleški/čepléški, etn Čepležàn/Čeplešàn (SKI), cerklj. Číeples, adj čeplejsk ‘čepleški’, etn Čeplešán (Razpet 2006).
Leta 1377 in villa de Ciples (Tolminski urbar – Kos 1948: 79).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. ftn *čèplěz m ‘Asphodelus, zlati koren’ tpn *Čèplěz.
Prim. hrv. čèpljez m ‘Asphodelus’ (HER), čȅpljēs ‘Asphodelus’ (ARj), čeplis ‘Asphodelus’ (Mikalja), čepljez, čepliz, čepljis in tudi čeplješt, vse ‘Asphodelus’ (Šulek 1879), mak. tpn Čeples ‘ime nekdanje vasi v okolici Velesa’ (Stankovska 2002: 422; S. Torkar, ustno);
< jslov. *čepe̋lzъ/čèpelzъ m ‘Asphodelus’.
Etimološka razlaga
Jslov. ftn *čepelzъ m je verjetno deverb iz *če-pelz-ti sę ‘(težko) se vzpenjati’, na katerega posredno kažejo sln. tolm. čeplẹ́ziti se impf ‘laziti, plaziti se’, pf iščeplẹ́ziti se, npr. Se userod čepljez, ni čudna … ‘Se povsod plazi, zato ni čudno …’, Ki je ščepljezu gare nikam! ‘Kaj je lazil tjagor nekam!’ (Pečine na Šentviški planoti – S. Torkar, ustno), srb. dial. čepljézi se ‘(težko) navzgor iti’, ‘spakovati se’, iščepljézi se ‘težko navzgor iti in si pri tem pomagati z rokami in nogami’ (timoško območje) z ekspresivno palatalizacijo l l’, blg. čeplézi sъ ‘vzpenjati se, plezati se’ (ÈSSJa: 4, 55; Anikin, Ètimologija 1980, 1982, 45 op. 20; Bjeletić 2006: 64s. brez sln. gradiva; Furlan, SR 56/2, 2008, 13–14).
Rastlina Asphodelus je bila s *če-pelzъ najverjetneje poimenovana po značilnem ob steblu dvigajočem se šopu listov, čeprav je tudi možno, da bi bilo s *če-pelzъ označeno njeno steblo, ki se neolistano dviguje nad njimi (Furlan l.c.). Drugačna semantika v formalno enaki tvorbi srb. dial. čepljéz ‘kdor dela grimase’ (Timok – Dinić 2008) je razložljiva z vplivom pomenskega polja glagola, ker se je na območju Timoka pomen ‘(težko) se vzpenjati, plezati’ na podlagi dejstva, da je tako dejanje povezano s človekovim posebnim položajem, zlasti rok in nog, razširilo na označevanje dejanj, ki so povezani s spakovanjem ipd.
Stankovska l.c. je samo za mak. tpn domnevala izvor v nepotrjenem atpn *Čeples, v katerem naj bi se ohranjal kompoz *čęp-lěsъ iz mak. čepi ‘širiti, odpirati, razširiti; smejati se; zgrabiti’ + *lěsъ m ‘lignum/silva’, Loma, OPr 42, 2004, 484 op. 18 pa je izhajal iz etn *Čepi-lěsi ‘tisti, ki krčijo gozd’, prim. srb. odseći drvo na počep ‘drevo v zemljo posekati tako, da se ne vidi, kje je bilo’. Matasović je hrv. ftn izvajal iz kompoz. iz *čepъ m ‘odrezan kos lesa’ + *lěsti lěžeši ‘lesti’ (Matasović pri Furlan l.c.), pred njim pa je Skok: II, 44 še mislil na rom. izposojenko z izvorom v lat. caepa ‘čebula’.
Povezave
plezati
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika