antveljaESSJ s.v. ȃntlja
antvela f ‘brisača’ (Pleteršnik s.v. ántvila); primor. obsoš. á:ntwe̥lja ‘brisača’ (Ivančič Kutin 2007), štaj. zgsav. ˈå:ntʼvẹle ‘isto’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998); po SLA je bila raba leksema potrjena v primor., dol. in štaj. narečni skupini, npr. ántvelʼà (Log pod Mangartom), ȃntvilʼa (Renče); ántvǝła (Stari trg pri Ložu), ántvola (Vavta vas); å̑ntvala (Ložnica pri Žalcu), ȃntvela (Kasaze).16. st.: antuela ‘Handthuch, Handzwähl’ (Megiser 1592), antvila (Pleteršnik po Miklošiču, ta po Trubarju); 17. st.: antueglia ‘ſciugamano, touaglia’, antueglie ‘mantile’ (Alasia 1607), tj. ‘groba brisača ali grob prt’, antvila ‘mantile, handzwähel’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: antvela ‘Handtuch, briſauka, obriſalu, obriſjak’, ‘Schweißtuch, potiunu briſalu, potni robez’ (Gutsman 1789).Isln. *á:ntu̯elʼa f ‘brisača’.srvn. hanttwehele f ‘brisača’, nvn. Handzwehle ‘isto’.Srvn. hanttwehele je kompoz iz srvn. hant ‘roka’, nvn. Hand ‘isto’ in srvn. twehele ‘lanena krpa, zlasti za brisanje po umivanju; namizni prt’, nvn. Zwehle ‘krpa’ (Miklošič 1867: 2; Miklošič 1886: 3; Grafenauer, Razprave ZDHV 1, 1923, 376; Striedter-Temps 1963: 82; Bezlaj ESSJ: I:4), torej *‘krpa za roke’.
Sln. varianta antula f ‘brisača’, ki jo navaja Pleteršnik s.v. ántvila, je bila po SLA potrjena v dol. in štaj. narečni skupini, npr. ántula (Sveti Gregor, Dolenja vas); ȃntula (Slivnica pri Celju), ȃntula (Žusem), in je lahko nastala po redukciji iz isln. *á:ntu̯elʼa (Bezlaj ESSJ l.c.).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 12. 9. 2024.
Dostopnost