Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

ardičina
ESSJ ∅
Gradivo
ȁrdičȋna interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. ardičina! je vzkliknil (gor. – SSKJ), v enaki funkciji tudi ardečina; prvo varianto je uporabljal pisatelj Fran Saleški Finžgar (1871–1962), rojen v Doslovčah, prim. ardičina! je zaklel Jaka tako na glas, da se je Francelj spotaknil, drugo pa prevajalec Janko Moder (1914–2006), rojen v Dolu pri Ljubljani, prim. Viš ga, še eden. Ardečina! (Gradivo SSKJ).
Kletvici sta domači tvorjenki s sufiksom -ina v večalno-slabšalni funkciji (tip dekl-ina ← dekle) iz nepotrjenih sln. kletvic *ardik in *ardek, ki sta prvotno pomenili *‘preklet’.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *ardik in *ardek interj *‘preklet’.
bav. avstr. *ardigg in *ardegg *‘preklet’.
Etimološka razlaga
Ker v bav. avstr. obstaja medmet/kletvica hardegg ‘preklet’ (WBÖ: I:321), kar je lahko hipokoristik iz vzklika začudenja in blažje kletvice hardegāta (WBÖ: I:321), in ker v bav. avstr. obstajajo tudi sinonimne variante z vokalnim in konzonantnim vzglasjem tipa ardegátta, hardigátta, je možno, da sta bav. avstr. *ardigg in *ardegg *‘preklet’, na katera kaže sln. gradivo, hipokoristika iz sicer neevidentiranega vzklika *ardigata, ki ga posredno potrjuje sln. ardigata (► ardigata), in potrjenega bav. avstr. ardegátta poleg hardegāta (Furlan, JZ 24/1, 2018, 135).
Ni verjetno, da bi bila sln. alternacija -i- : -e- v razmerju ardičina : ardečina posledica slovenske vokalne redukcije.
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika