Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

blagar
ESSJ: s.v. blȃg
Gradivo
blagár m, g -ja ‘dedič vse zapuščine’ (Pleteršnik po Janežiču 1893 in Cafu, ki je leksem poznal iz Istre).
Fem blagaríca ‘hči edinka, ki ji pripada vse imetje’ (Pleteršnik po Janežiču 1893 in Cafu), v Istri blagarica ‘hči edinka, ki je sama podedovala kmetijo’ (Zanigrad, Hrastovlje, Dol pri Hrastovljah, Zazid, Črnotiče – Ravnik 1996: 259), tudi ‘hči, ki se je poročila in ostala doma’ (Zazid, Hrastovlje – Ravnik l.c.).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *blagár’ m ‘kdor dela/upravlja z imetjem/posestvom ipd.’ (< slov. *bolg-ár’ь).
Etimološka razlaga
Podlaga za nastanek do sedaj samo v sln. dial. prepoznane besedne družine je subst blagọ̑ n ‘stvar, dobrina, imetje (tj. posest)’ (Bezlaj ESSJ: I, 23) in k temu dem blažcȅ n ‘majhna dobrina, imetje, posest’, prim. svojemu očetu blažce pomagati delati ‘očetu pomagati obdelovati majhno posest’ (Gorske bukve – Pleteršnik). V 16. st. blagu ‘Gut, Reichtumb, bona’, ‘Vermögenhait, facultas; premagajne, jimejne’ (Megiser 1592), v 17. st. blagú ‘bonum, iménîe’, ‘facultates’, blaṡzhe ‘poſseſsiuncula, en maihin gruntiz, iménze’ (Kastelec-Vorenc) /blažce/, v 18. st. blagu ‘Waare, Gut; bona, merces’ (Pohlin), blagu ‘Fahrniss, imanſtvu’, ‘Reichthum, Gut, Waare’, dieuſhnu/dieudizhnu blagu ‘Erbgut’ (Gutsman).
Izvorni nomen agentis *blag-ár’ m (< *bolgár’ь) ‘kdor dela/upravlja z imetjem/posestvom ipd.’ je izsamostalniški tipa sln. čevljár iz čẹ̑velj m, g -vlja.
Povezave
blago
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika