Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

broč
ESSJ ∅
Gradivo
brȍč m, g brọ́ča ‘rastlina z rdečim barvilom v koreniki’ (dial. – SSKJ) = ‘Rubia tinctorum’, brȍč ‘Krapp (rubia tinctorum)’ (Pleteršnik), broč ‘Krapp’ (Cigale 1880).
Denom adj brọ́čev, f -a (SSKJ); denom brọ́čiti brọ̑čim impf ‘rdeče barvati’, npr. bročiti pirhe ‘rdeče barvati pirhe’ (gor. – SSKJ), brọ́čiti -im ‘rdeče barvati’, npr. bročiti jajca, s krvjo bročiti (Pleteršnik), Sedeval sem tam gori, kadar je jutranja zarja bročila velikanovo teme (Mencinger, Moja hoja na Triglav, 1897), gor. bʀọ́čǝt bʀọ̀:čǝm ‘barvati pirhe’ (Kropa – Škofic Diss. 1996: 278 z oznako starinski); deverb bročivo ‘Krapproth’ (Pleteršnik; Cigale 1880); bʀočɨ̀:lka ‘rdeča barva za pirhe’ (Kropa – Škofic Diss. 1996: 278 z oznako starinski).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *brȍć m ‘Rubia tinctorum’.
= csl. broštь m ‘purpura’, hrv. brȍć, g bròća ‘Rubia tinctorum’, ‘rdeča barva za barvanje pirhov’ (Vodice), brȍć m, g broćȁ ‘Rubia tinctorum, Krapp, Farbenröthe’ (ČDL), leta 1670 brouch ‘Rubia’ (Habdelić 1670), srb. brȍć, bròća ‘rastlina z rdečim korenom, ki se uporablja za barvanje jajc’, tudi bròćika ‘Rubia tinctorum’ (Vojvodina – RSGV), mak. broḱ ‘isto’ (TRMJ), blg. brošt in po sekundarni dial. pridobitvi zvena brožd ter broč, dial. refleksa iz prvotnega brošt (BER: 1:81, 80), ukr. brič, g bročá ‘Genista tinctoria’ (Grinčenko 1907–1909), brič ‘Rubia tinctorum’, broča ‘isto’, brošč (Makowiecki 1936: 317), p. brocz ‘rdeča tekočina, rdeč sok’, dial. ‘Rubia tinctorum’, kar je najverjetneje izposojeno iz ukr. (Jokl, Zb Jagić 1908: 485; Boryś 2005: 39), stč. brotec ‘isto’, nč. zbrotiti ‘omadeževati’, z. krví ‘okrvaviti’, broc ‘Rubia tinctorum’, brot ‘isto’, brotec, brotno (Rystonová 2007: 341), toda stcsl. broštenъ ‘rdeče pobarvan’, obroštenъ ‘isto’ kot ptc denom glagola *brotiti ali *brotʼiti;
< psl. *bròtʼь m (ap B) ‘Rubia tinctorum’ (in zaradi denom *brotiti najbolj verjetno tudi *brotъ m ‘isto’).
lat. bractea ‘škrlat’ in ne iz brattea ‘isto’ (⇨ slov. **bročь) s primarnim pomenom ‘zlata ploščica’ (Jokl l.c.; Walde, Hofmann 1938–1954: I:109; Vasmer 1986–1987: I:220s.; Machek 1968: 68; Skok 1971–1974: I:215; ÈSSJa: 3:40s.); pomen ‘škrlat’ je v besedi posledica vpliva lat. blatta ‘kaplja krvi, škrlat’ (Walde, Hofmann l.c.).
Ker slov. tvorjenk z osnovo *brot- ni mogoče tako kot jslov. tipa sln. brošč (> *brotʼьcь) razložiti z interno slov. fonetiko, je možno, da je ob lat. bractea, brattea ‘škrlat’ obstajala tudi sinonimna varianta *bratta (prim. lat. blatta ‘kaplja krvi, škrlat’), ki je bila v psl. izposojena kot *brotъ.
Izposoja iz gr. βρότος ‘kri’ (Berneker 1908–1913: I:88), kjer vzglasje βρ- ni primarno grško, je tudi zaradi večinskega izglasja psl. *brotʼь manj verjetna.
R. brusk ‘Rubia tinctorum’ s tem psl. latinizmom ni v nobeni povezavi, ampak spada v besedno družino r. brúska ‘brusnica’ (Vasmer 1986–1987 l.c.; Anikin 2007–: 4:278s.).
Romun. broˈchĭŭ, broˈcĭŭ ‘Rubia tinctorum’ je bilo izposojeno iz ukr. (Miklošič 1886: 22) ali iz srb. (Tiktin 1903–1925: I:225).
Diahrona besedna družina
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika