Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

buta1
ESSJ búta
Gradivo
búta f ‘tepec’ (Pleteršnik po Cafu in Levstiku); štaj. zgsav. ˈbuta f ‘neumna, nespametna ženska’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), prleš. bùta f ‘neumnica’ (Rajh 2010) z izostankom labializacije zaradi ekspresivnosti besede (prim. Furlan 2016: 105s.).
Denom adj bútast, f -a ‘omejen, neumen, nespameten’ (SSKJ), cerklj. ˈbutast ‘čudaški, omejen’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 26), črnovr. bȗtast ‘neumen’ (Tominec 1964), štaj. zgsav. ˈbutast ‘neumen, nespameten’ ob ‘trd (o kruhu)’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), pkm. ˈbutastẹ ‘butast’ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009), bútasti ‘neumen’ (Porabje – Mukič 2005), stpkm. bùtasti ‘neumen, zabit’ (Novak 2006); denom subst pkm. bútaš m ‘cepec, butec’ (Porabje – Mukič 2005).
19. st.: bútaſt ‘verstockt, tölpisch’ (Murko 1833a).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *búta f ‘tepec’ ← ‘kij, tolkač’.
Sln. adj bútast je enako srb. dial. bȕtast ‘neumen’ (Vojvodina – RSGV: 1:158).
Etimološka razlaga
Gotovo korensko sorodno s sln. bútati ‘suvati, tolči, udarjati’. Ker se ekspresivne oznake tipa tepec ‘omejen, neumen človek’ pogosto razvijejo iz poimenovanj za palice, gorjače ipd., kot ponazarja tudi sln. razmerje bútec ‘tepec’ (SSKJ) : ‘kij, tolkač’ (Gutsman 1789), je verjetno, da je psl. deverbativ *bűta, potem ko je v glagolu *bűtati prišlo do pomenskega razvoja v ‘tolči, udarjati, suvati’ iz ‘pihati’, kot nomen instrumenti pridobil pomen *‘tolkač, kij ipd.’. Bezlaj ESSJ: I:55 je búta ‘tepec’ že uvrstil v slov. polisemantično besedno družino *bűtati, enako je ta sln. leksem v ÈSSJa: 3:101s. uvrščen med pomenske odtenke psl. deverbativa *bűta.
V EWU: 150 se zaradi madž. gradiva, kot je buta ‘neumen’, butus ‘isto’ poleg ‘tepček’, sln. adj bútast izvaja iz madžarščine, kar je zaradi slov. besedne družine *bűtati bolj verjetno prav obratno, da je bilo madž. buta izposojeno iz slov. Tudi č. dial. buťoch ‘nerodnež’ je kljub Machku 1968: 78, ki sklepa o madž. izposojenki v češčini, bolj verjetno slovanskega izvora in tvorjenka tipa *sъp’ohъ ‘kdor rad spi, zaspane’ = p. śpioch ‘zaspane’ ← *sъpati ‘spati’ (SP: I:73) iz glagola *bűtati ‘tolči, udarjati, suvati’.
Povezave
butati
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika