Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

butec
ESSJ s.v. búta
Gradivo
bȗtec m, g -tca ‘neumen, omejen človek’ (SSKJ); rovt. črnovr. bȗc ‘zabit človek’ (Tominec 1964).
Onimizirano v Bevkovem atpn Butec, ki je tudi naslov njegove črtice, v kateri razloži Sin je bil slabotnega telesa, a debele glave, a kljub debeli glavi počasne pameti, zato so ga klicali za Butca. (Bevk, Butec, 1938/1939, vir: dLib.si). Pomenska obrazložitev atpn nakazuje, da se je zaradi dveh pomenov ‘debel’ in ‘zabit, neumen’ osnove but- sém ‘debel’ začel povezovati s sémom ‘zabit, neumen ipd.’.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *ˈbu:tǝc m ‘kij, tolkač’ → ‘neumen, duševno ali duhovno omejen človek’.
Etimološka razlaga
Že v slovenščini verjetno pomensko razvito iz sln. butec ‘kij, trkelj‘, kar je v 18. st. izpričano pri Gutsmanu: butez ‘Schlägel, kiz, kizhiz, terkel, nabijazh, nabijalu, trepaunik, butiza, zhiz’ [butec]. K pomenskemu razvoju prim. sln. tépec ‘omejen, neumen človek’ in ‘kij, tolkač’ (Pleteršnik; SSKJ). Izhodno *butьcь *‘tolkač’ je deverbativni nomen agentis iz glagola *bűtati ‘suvati, udarjati, tolči’ = sln. bútati. K besedotvorju prim. sln. tépec k tépsti ‘tolči, udarjati’ (SP: I:100).
Povezave
butati
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika