Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

deblo
ESSJ dé̦blo
Gradivo
déblo n, g -a ‘olesenelo steblo dreves’, lingv. ‘s pripono razširjeni koren besede’ (SSKJ), dẹ́blo n ‘deblo’, ‘steblo’ (Pleteršnik po Cafu z opozorilom po Škrabcu, da se govori tudi déblo); kor. đą́:ƀu ‘deblo’ (Kneža – Logar 1996: 117), jnotr. di̯ȇ̦błu ‘isto’ (Novokračine – Rigler 1963: 44), briš. dáblo ‘drevo, deblo’ (Goriška brda – Erzetič 2007), kraš. dὰblo n, g -a, Lsg dɛ̀bli, dὰbli ‘deblo’ (Štrekelj 1887: 418), nad. dèblo ‘fusto, tronco’ (Špehonja 2012a), ter. dœ̀blo ‘tronco’ (Spinozzi Monai 2009: 363), tolm., cerklj. dêblo ‘pri drevesu tisti del, kjer se veje začenjajo’ (Temljine, Cerkljansko – Štrekelj, LMS 1892, 10), tolm. ˈđǝƀla n, f ‘steblo dreves’ (Čujec Stres 2010–2014), cerklj. ˈdebla n ‘steblo’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 48), gor. dé:blǝ/dé:bu, g dé:bla ‘deblo’ (Kropa – Škofic Diss. 1996), dol. djá:blu ‘isto’ (Šentrupert – Smole Diss. 1994).
Dem dábǝlce n ‘drevesce’ (Goriška brda – Erzetič 2007); denom adj deblȁt, f -áta ‘z zelo razvitim deblom’ in déblast, f -a ‘podoben deblu’ (SSKJ), deblȁt adj, f debláta, dẹ́blast adj, f -a (Pleteršnik).
16. st.: deblu ‘Stamm’ (Megiser 1592); 17. st.: dablo (Alasia 1607) s.v. pomaro; deblu ‘truncus’, ‘stirps’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: dêblu ‘Stamm, stipes’ (Pohlin 1781) [déblu], deblu ‘Stamm eines Baumes’ (Gutsman 1789).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *deblo̍ n ‘deblo, steblo’, a tudi *dę:blo̍ n ‘isto’;
na zadnjo obliko nedvomno kaže kor. đą́:ƀu (Logar l.c.), lahko pa tudi briš. dablo in Alasijeva glosa z ajevskim refleksom *ę (Furlan, ŽM 2007: 298), če refleksa tako kot na zahodu še kraš. dὰblo, ter. dœ̀blo ‘tronco’ in tolm. ˈđǝƀla nista analoška po isln. *stə̏blo < *stьblo̍ (Štrekelj l.c.; Škrabec 1994–1998: 2:30) in Npl *stábla > cerklj. sˈta:bla (Šekli, JZ 12/2, 2006, 11ss.).
Prim. hrv. déblo ‘truncus, stipes arboris’, ‘drevo’, dȅblast adj ‘deblu podoben’, čak. dẹ̄blȍ ‘deblo’ (ČDL), dieblȍ, Npl diẽbla, dem deblȉco ‘majhno drevo, deblo’ (Orbanići – Kalsbeek 1998), srb. déblo ‘truncus’, tudi ‘steblo’ (Vojvodina – RSGV), črnogor. déblo ‘truncus’ (Prošćenje – Vujičić 1995).
Etimološka razlaga
Nejasno.
Psl. izhodišče in pripadnost k besedni družini *debelъ ostajata kljub SP: III:32, kjer se rekonstruira *deblo, nejasna, ker gradivo sicer večinoma kaže na *deblo̍ (ap B) (> sln. déblo), toda sln. kor. đą́:ƀu lahko kaže na *dęblo̍, zato je verjetna Bezlajeva razlaga, da je bil ta jslov. leksem prek pomenske motivacije *‘odebeljeni del drevesa’ verjetno le ljudskoetimološko preoblikovan od besedne družine *debelъ (Bezlaj ESSJ: I:96), tj. *dęblo̍ *deblo̍, in ne del nje, kot se od Bernekerja 1908–1913: 182 dalje sklepa (Skok 1971–1974: I:387). Stara Oštirjeva povezava psl. *dęblo̍ z *dǫbъ m ‘drevo’ ‘hrast’ (Oštir, RS 7, 1914–1915, 23–24) ostaja še aktualna.
Pleteršnikovo poknjiženje dẹ́blo med navedenim sln. gradivom nedvomno potrjuje le kor. refleks, morda pa tudi briš. dablo in Alasijeva glosa dablo. Sln. narečno gradivo ne potrjuje, da bi bil tonem v dẹ́blo (Pleteršnik) tako kot npr. v Orbanićih dieblȍ lahko analoški po Npl *dèbla.
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika