Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

dleto
ESSJ dlẹ́to
Gradivo
dlẹ́to n ‘orodje za dolbljenje’ (SSKJ), dléto ‘Stemmeisen, Meißel’ (Pleteršnik z napačnim zapisom tonema); kor. rož. hlí:tǝ ‘dleto’ (TSVK), črnovr. dlȋǝt ‘isto’ (Tominec 1964), gor. dlẹ́:t (Kropa – Škofic Diss. 1996).
Dem dlẹ̄tce n (SSKJ), dlẹ́tce (Pleteršnik); nomen agentis dlẹ̑tnik m ‘Meißler’ (Pleteršnik); denom dlẹ́titi dlẹ̑tim impf ‘obdelovati, dolbsti z dletom’ (SSKJ), dlẹ́titi dlẹ́tim ‘meißeln’ (Pleteršnik); kor. obir. zahlè:tat ‘dolbsti’ (Karničar 1990: 50).
18. st.: dlietze ‘Grabeiſen, resalze, resalu’ (Gutsman 1789), dlietnik ‘Bildhauer’ (Gutsman 1789); dlietim ‘ſteche, grabe aus’ (Gutsman 1789); 19. st.: dlétiti ‘meiſeln’ (Jarnik 1832: 187).
16. st.: dletu, dlejtu ‘Meissel, Stecheisen, caelum’ (Megiser 1592); 17. st.: dlétu, dleitu ‘celte, scalptrum’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: dlietu ‘Meiſel, sresalu, sresalze, vouzhezh’, dletu ‘Meiſel, Griffel’ (Gutsman 1789); 19. st.: dléto ‘Meiſel, Stemmeiſen’ (Jarnik 1832: 187).
Iz nomena agentis dletnik s poenostavitvijo dl- > l- lahko izvira cgn Letnik (po ZSSP znano na vzhodnem sln. območju).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *dlě:to̍ n ‘orodje za dolbenje’ (splošno?);
= hrv. dlijèto n ‘dleto’, dial. glijèto ‘isto’, klijeto (Matović 1775 – ARj), lijèto (ARj), glíto (Ozalj – Težak 1981), čak. lītȍ, pl lĩtoā (Vrgada – Jurišić 1973), dlītȍ (Hvar – Jurišić 1973), letȉca ‘vrsta dleta’ (Orlec na Cresu – Houtzagers 1985), srb. dlèto ‘dleto’, dial. gletó ‘isto’ (Timok – Dinić 2008), mak. dleto, gleto, blg. dletò, dial. gletò, tudi dlatò;
< jslov. *delto̍ n ‘dleto, orodje za dolbenje’;
<< psl. *dolto̍ n (ap B) ‘orodje za dolbenje’;
= stpr. dalptan ‘ostro orodje’.
Etimološka razlaga
Psl. dial. *delto̍ n je deverbativ *delb-to polnostopenjske osnove psl. *delb-ti impf ‘dolbsti’ > *delti, ki se ohranja le še v hrv. čak. dlisti delben ‘isto’ (Krk – ARj: 2:893) < psl. *delti dьlbešь (Berneker 1908–1913: I:183; Bezlaj ESSJ: I:104); subst sodi v plast psl. nomenov instrumenti na *-to tipa *ži̋to n ‘živež, tj. sredstvo za preživetje’, *pǫ̋to n ‘spona, tj. sredstvo za vezanje, spenjanje’ (SP: III:36; SP: II:38–40), ki so se iz verbalnih adj na *-to-m preko substantivizacije najprej razvili v nomina actionis, nato v nomina instrumenti, tj. ‘dolbenje’ ‘sredstvo za dolbenje’.
Razlago o prvotnem adj lahko posredno potrjuje jslov. arealno sicer ozka besedotvorna varianta *delty f, g deltъu̯e ‘dleto’, ki kaže na substantivizacijo iz iste adj predloge, a po vzorcu *sȗhъ adj *suhy f ‘suhost’.
Ker ob *delto̍, ki je koncentrirano na jslov. območju – edini posredni znak drugod se lahko ohranja le v č. dletko ‘ostri del obliča’ (ÈSSJa: 4:205) – obstaja tudi prevojna varianta *dolto̍ n ‘dleto’ (< *dolb-to̍), prim. csl. dlato ‘scalprum’, blg. dial. dlatò ‘dleto’, r. dolotó ‘isto’, ukr. dolotó, br. dial. dóloto, p. dłuto, stp. dłóto (z analognim naglasom po NApl *dólta, prim. *pisьmo̍ NApl *písьma in od tod hrv. čak. pĩsmo), č. dláto, slš. dláto, z vzporednico v stpr. dalptan ‘ostro orodje iz železa in jekla, s katerim se dela luknje’ (SP: IV:70–71), je možno, da je *delto̍ iz prvotnejšega *dolto̍ nastalo sekundarno (Derksen 2008: 98) na območjih, kjer se je polnostopenjski glagol *delti ‘dolbsti’ dlje ohranil. Romun. dáltă ‘dleto’ in alb. daltë ‘isto’, ki je bilo ponovno prevzeto v srb. dial. dȃljta ‘dleto’ (Skok 1971–1974: I:417), kažeta namreč na izposojo iz jslov. izpodrinjene še predmetatetične variante *dolto [dalta].
Hrv. dial. klijeto ‘dleto’ (ARj) je iz dial. glijèto ‘dleto’ mogoče razložiti s progresivno asimilacijo po zvenu v skladenjskem stiku (o pojavu Furlan, Zb Orožen 2011: 47 op. 4).
Povezave
dolbsti
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika