gojzarESSJ ∅
gọ̑jzar m, g -ja ‘močen okovan čevelj za hojo po hribih’, gọ̑jzer ‘isto’, navadno v pl rabi (SSKJ); gójzar, g -ja ‘močan in nepremočljiv, z žeblji okovan zimski čevelj iz usnja za hojo v gore in smučanje, imenovan po avstrijski vasi Goisern’ (SSS 2011); tolm. ˈγuojzar ‘visoki čevlji’ (Čujec Stres 2010–2014), štaj. zgsav. ˈgọ:jzer, g -zẹrja ‘gojzar’, ˈgọ:jz’der, g -dẹrja ‘isto’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998); v Čabru gˈojzdarje m pl, g -ju/-juf ‘gojzarji’ (Malnar 2008), toda kor. podjun. goi̯ßarar ‘gorski čevelj’ (Nogradnik 1964: 62; TSVK).gọ̑jzarica f ‘močen okovan čevelj za hojo po hribih’, gọ̑jzerica ‘isto’ (SSKJ).Isln. *gọ̑i̯zerer m ‘močen okovan čevelj za hojo po hribih’;
nato po haplologiji nastalo sln. *gọ̑jzer (razen v kor. podjun.) in pod vplivom subst na -ar normirano kot gọ̑jzar.avstr. n. Goiserer ‘težki okovani hribovski čevlji’.
Iz iste predloge tudi hrv. gòjzerice f pl ‘gojzarji’ (Jurančič 1986), v Liki gòjzerica ‘težek okovan zimski čevelj’ (Čuljat 2009), kajk. gˈojze̦rica ‘težek okovan čevelj’ (Lipljin 2002), čak. gȏjzerice ‘okovani težki hribovski čevlji’ (Krk – Turčić 2002), srb. gòjzerica ‘težek hribovski čevelj s podplatom, podkovanim z žeblji’ (Rečnik SANU).Avstr. n. Goiserer ‘težek okovan hribovski čevelj’ je pripadnostna izpeljanka na -er iz tpn (Bad) Goisern, ker je ta gornjeavstrijska vasica že na prelomu 19. v 20. st. slovela po ročnem izdelovanju hribovskih, s posebnimi žeblji podkovanih pohodnih čevljev (Gradivo SSKJ; Jurančič 1986: 264; Wahrig 1975: 1594; Wehle 1980: 141; Snoj 2003: 179s.).
Vnos -d- pri tipu štaj. ˈgọ:jz’der je verjetno posledica ljudskoetimološke naslonitve na sln. dial. gojzd ‘gozd’.
Po izposoji je bil pred haplologijo pripadnostni suf -er tujejezične predloge Goiser-er deloma zamenjan z domačim -ica: *gọ̑i̯zer-er → sln. gọ̑jzer-ica.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
Dostopnost