Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

griža2
ESSJ griža I
Gradivo
gríža f ‘pust, s skalami in kamenjem pokrit predel zemlje’ (zahodno dial.SSKJ); kraš. γríža ‘kamenje’ (Štrekelj 1887: 428), gríža ‘pust kamenit svet’ (Kras – Erjavec, LMS 1875, 226), črnovr. γrȋže̦ f pl ‘kamnit svet’ (Tominec 1964), jnotr. γrȋža ‘kamen, kamnita zemlja’ (Sabonje – Rigler 1963: 35), ‘kamenje’ (Hrušica – Rigler 1963: 74).
Tolm. γriˈža:l f ‘strmina, zelo strm, pust svet’ (Čujec Stres 2010–2014) je izsamostalniška izpeljanka tipa močȃl f ‘razmočeno, blatno območje’ mọ́ča f ‘mokrota, vlaga’ < *mòča.
Onimizirano v številnih mtpn tipa Griža f, Griže f pl, ki se ne pojavljajo le na zahodu Slovenije (prim. Bezlaj 1956–1961: I:199; Merkù 2006: 82s.; Snoj 2009: 154), kjer je apelativ še izpričan, ampak tudi na vzhodu, npr. Griža ‘ime parcele v naselju Peskovci v o. Gornji Peskovci’ (LiAK), Griže ‘ime parcele v naselju Kamnik pod Krimom v o. Brezovica’ (LiAK), ‘ime parcele v naselju Iška vas v o. Ig’ (LiAK), ‘ime parcele v naselju Bodonci v o. Puconci’ (LiAK), ‘ime parcele v naselju Šalamenci v o. Puconci’ (LiAK); prek mtpn s pomensko podstavo ‘pust, skalnat svet ipd.’ tpn Gríže f pl, g Gríž ‘ime naselja v o. Grosuplje’ (SKI), ‘ime naselja v o. Žalec’ (SKI), tpn stanovniškega izvora Gríže f pl, g Grížan ‘ime naselja v o. Sežana’, tudi Grížane (SKI) < *Gryz-i̯ane/Gryz’-i̯ane (?); Predgríže f pl ‘ime naselja v o. Idrija’ (SKI); cgn Grižnik, prvotno verjetno ‘kdor prebiva na pustem, kamnitem območju, tj. na griži’.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *grȉža f ‘skala, kamen; pust skalnat svet’ (splošno?);
= hrv. dial. griža f ‘skala, kamen’, ‘od vode zlizan kamen’ s tpn Griže f pl, tpn Grižani, starejše Grižane ‘ime kraja in prebivalcev v reški občini’ (ARj), čak. grȉža f ‘skala, skalnat svet’ (Brač – ČDL), grȉža f ‘stena, strma pečina; čer, skala’ s tpn Grȉža, Grȉže, Grȉžavica, Grȉžev rȏt (Brač – Šimunović 2006), Grȉžica ‘ime naselja na otoku Ugljanu’ (TOU: 232);
< jslov. (sln.-hrv.) *gry̋z’a f (ap A) ‘skala, kamen’.
Etimološka razlaga
Prvotno verjetno *‘razjedena, razgrizena skala/kamen’ in enako kot homonim *gry̋z’a f ( griža1) prvotno nomen actionis na *-i̯a tipa sln. krája (< *kra̋dʼa) h krásti, krádem iz psl. *gry̋sti gryzèšь ‘gristi, glodati, razjedati, drobiti ipd.’, ki je prvotno pomenil *‘razjedanje ipd.’, po razvoju v nomen rei actae pa začel označevati razjedena, korodirana skalnata območja ter kasneje skale in kamenje oz. pusta nerodovitna območja.
Na slov. izvor tega sln.-hrv. leksema je prvi z opozorilom na sorodno polnostopenjsko lit. gráužas ‘groba mivka, prod’ (prim. lit. gráužti gráužiu ‘izpodjedati breg (o vodi)’ ob ‘glodati’) sklepal Schütz 1957: 91, kar kot verjetno sprejema Bezlaj ESSJ: I:177–178 (deloma Snoj l.c.). Skok 1971–1974: I:619 je v lit. gráužas videl predlogo za p. gruz ‘sipina, grušč, groblja’. Miklošič 1872–1874: 249 je še mislil na izposojo iz stvn. grioz ‘mivka, pesek, prod’, ki fonetično ni več sprejemljiva, Skok 1971–1974 pa je svojo domnevo o izposoji iz it. greggio adj ‘neobdelan, pust’, grezzo ‘isto’ oz. rom. *gredius (SR 3, 1950, 353) za manj verjetno ocenil v Skok 1971–1974: I:620, kjer se kljub znanemu balt. gradivu odloča za predrom. relikt, morda keltskega izvora. Snoj l.c. meni, da bi bilo slov. izvor nedvomno mogoče predpostaviti za hrv. grȉža ‘kraški teren, skala, kamen’.
Povezave
gristi
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika