Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

grst
ESSJ gȓst
Gradivo
gȓst f, g grstȋ ‘kar se enkrat prime s stisnjeno dlanjo, prgišče’ (Tolminsko – Erjavec, LMS 1882/1883, 1883, 231), grst slame (Pleteršnik po Vrtovcu).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *gȓ̥st f ‘prgišče’ (Z);
= stcsl. grъstь f ‘prgišče’, hrv. gȓst ‘isto’, čak. gȓs, Isg gr̄šćuõn (Orbanići – Kalsbeek 1998), srb. gȓst ‘notranji del pesti’, mak. grst m ‘prgišče; pest’, pl grsti/grstovi ‘stisnjeni dlani obeh rok v obliki posodice; količina, ki se s tako oblikovanima dlanema lahko zajame’, ‘malo’, blg. grъst f ‘pest’, r. górstь ‘prgišče’, ukr. hórstь ‘isto’, br. dial. hors’c’, p. garść ‘prgišče, peščica, polna pest’, č. hrst ‘pest, peščica, prgišče’, slš. hrsť, g hrsti ‘prgišče, pest, dlan, roka’, gl. horšć, g -e ‘prgišče; šop’, dl. gjarsć, g -i ‘dlan’;
< psl. *gъ̑rstь f (ap C) ‘dlan’.
< pide. dial. *H2gr̥sti- (< *H2gr̥t-ti-) poleg *H2gort-tó- v gr. ἀγοστός.
Etimološka razlaga
Psl. *gъ̑rstь prvotno verjetno ‘dlan’, tj. ‘notranji del roke, s katerim se zajema, grabi’, kasneje specializirano na stisnjeno roko, tj. ‘pest’ (prim. hrv. dial. zgȑ̥st ‘zapestje’ (Vodice – Ribarić, SDZb 9, 1940, 150; p. nadgarstek ‘zapestje’) oz. na količino stvari, prijetih z roko.
Psl. subst je bil tvorjen iz korena, ki se ohranja v psl. *gъrtati impf ‘grabiti, kopičiti’ (npr. hrv. gȑtati gȑćēm ‘kopičiti’, r. dial. gortátь ‘grabiti’), in je soroden z gr. ἀγοστός m ‘dlan’ < *ἀγορστός (Trautmann 1923: 102; ÈSSJa: 7:212s.), pri čemer je psl. *gъ̑rstь izvorno nomen actionis na *-ti- korena *H2gert- ‘grabiti, zbirati’ (brez dentalne podaljšave gr. ἀγείρω ‘zbirati, pobirati’), gr. subst pa kljub Frisku 1973: I:14 (s starejšo literaturo) in Beekesu 2010: 1:15 ne vsebuje sufiksa *-sto-, ampak je verjetno verbalni adj *H2gort-tó- > *ἀγορστός iste glagolske predloge.
Starejše povezovanje psl. *gъ̑rstь f z let. gùrste f ‘prgišče lanu’, tudi gursts ‘isto’ (Zubatý, ASPh 16, 1894, 394; Trautmann 1923: 102; Bezlaj ESSJ: I:183 idr.) zavrača Eckert, ZSl 17/5, 1972, 611s., ki opozarja, da je let. gradivo izposojeno iz slov. jezikov (podrobno Eckert 1983: 139ss.).
Sln. tvorjenka prgíšče n << *pri-gъrstʼ-ьi̯e s sorodnimi tvorbami lahko nakazuje, da se je subst *gъ̑rstь f v zgodnji psl. verjetno sklanjal tudi še po akrostatičnem tipu (Furlan, JZ 14/1, 2008, 7–27).
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika