Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

ibovina
ESSJ
Gradivo
ȉbovina f ‘cvetnonedeljska butara’ (pkm. (Beltinci, Hotiza) – SLA), pkm. ȉbavna ‘isto’ (Turnišče – SLA).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *ȉbovina ‘velikonočna butara, presnec’ (pkm.).
Etimološka razlaga
Ker je leksem v Beltincih homonimen z ìbovina ‘iva (vrbje)’ (Novak 1996) < sln. dial. kol *ȉb-ov-ina, je najbolj verjetno, da se je pomen ‘cvetnonedeljska butara’ prenesel iz prvotnega kolektivnega ‘vrbovo šibje = ivovo šibje’, ker so na tem območju za izdelovanje cvetnonedeljske butare morali uporabljati predvsem šibje vrbe iva = Salix caprea.
Na SZ sln. območju se ftn íva f ‘Salix caprea’ in njegove tvorjenke sporadično pojavljajo v fonetični realizaciji íba f ‘Salix caprea’, npr. slngoriš. íba f ‘Salix caprea’ (ob Ščavnici – Pleteršnik), prleš. ˈi:ba ‘iva’ (Rajh 2010), adj ibov ‘bachweiden’ (Cigale 1860), prleš. ìbovec ‘vrsta vrbe’ (Središče ob Dravi – SLA), íbovec m, g -vca ‘neka iva, ki je večja od navadne’ (Pleteršnik po Cafu). Na to fonetično dejstvo je posredno opozoril že Bezlaj ESSJ: I:214 s.v. iva, neposredno pa Furlan, JZ 18/1, 2012, 59ss.
Povezave
iva
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika