Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

ljuljka
ESSJ ljúljka
Gradivo
ljȗljka f ‘med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi’ (SSKJ), ljúljka ‘Lolch’ (Pleteršnik); kor. obir. lù:lqa ‘omotna ljuljka (v žitu)’ (Karničar 1990), nad. jùjka ‘ljuljka’ (Špehonja 2012a), v Istri ˈlulka ‘isto’ (Črni Kal – SDLA-SI: I:128), ˈlylkå (Potok – l.c.), ˈlylka (Pomjan – l.c.).
Adj ljúljčen, f -čna ‘ki je v zvezi z ljuljko; od ljuljke omotičen’ (Pleteršnik).
16. st.: ljuljka (BSKJ); 17. st.: lulka, lolka ‘lolium’ (Svetokriški 1691–1707), lulka, lulika ‘lolium’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: lulèka ‘Trespe, Post, zizanium’ (Pohlin 1781), lulka ‘Unkraut’, ‘Unkraut, Trespe’, luleka ‘Unkraut, Trespe’ (Gutsman 1789).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. ftn *lʼúlʼka f ‘Lolium’ (< *lʼúlʼ-ьka < *lʼúlʼ-ъka);
manj verjetno *lʼulʼ-ika s ftn suf *-yka.
Prim. hrv. ljȗlj m ‘Lolium temulentum’, ljuljak m, g ljuljka ‘isto’ (Stulić 1806), čak. jũj m, g jūjȁ ‘Lolium perenne’ (Šimunović 2006), v Istri ljũlj m, g ljūljȁ ‘vrsta plevela v pšenici’ (Orbanići – Kalsbeek 1998), srb. ljȗlj ‘Lolium temulentum’, blg. ljùlja ‘Convolvulus sepium’, č. lilek ‘Solanum nigrum, Lolium’, slš. ľuľok ‘Solanum’, p. lulek, g lulka ‘Hyoscyamus’;
< psl. (pozno) ftn *lʼúlʼь m (ap B) ‘Lolium’.
rom. *ˈlʼọ:lʼu ‘ljuljka’ iz lat. lolium ‘ljuljka’;
z regresivno palataliziranim rom. vzglasnim *l-, ki se odraža v it. refleksu glioglio ‘ljuljka’ ob loglio ‘isto’; iz lat. predloge je bilo izposojeno stvn. lolli ‘Lolium’, srvn. lul(i)ch, lulche ‘isto’ (z razvojem srvn. ch iz j – Kluge 1995: 525), nvn. Lolch (Berneker 1908–1913: I:758; Machek 1968: 333; Bezlaj ESSJ: I:146; Snoj 2003: 361; Skok 1971–1974: II:330; Sławski 1952–1982: IV:378; BER: III:579).
Skok 1971–1974 l.c. je menil, da je vzglasni palatalni *lʼ- interno slov. nastanka.
Etimološka razlaga
Brez pojasnjene etimologije (de Vaan 2008: 348).
Ker gre za strupeno rastlino, ni verjetno, da bi bilo lat. lolium povezano z bask. olo, olho ‘oves’ in zato mediteranskega izvora, kot se sklepa v Battisti, Alessio 1950–1957: 2262. Korensko povezovanje s sti. lólati ‘sem in tja se premikati’ (Rozwadowski pri Walde, Hofmann 1938–1954: I:319) ni bilo sprejeto (de Vaan l.c.).
Le v Medvedovem rokopisu iz 19. st. zabeležen ftn ljȗlj m ‘Bromus tectorum’ se ne potrjuje v nobeni od slovenskih leksikalnih zbirk, zato je bil verjetno prevzet iz hrv.
Diahrona besedna družina
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika