Fran > NESSJ

milo

Gradivo

mílo n ‘sredstvo za umivanje, narejeno iz maščob in luga; sapo’ (SSKJ), mílo ‘sredstvo za umivanje’ (Pleteršnik).

Denom míliti mȋlim impf ‘z mazanjem, drgnjenjem nanašati milo na kaj’, pf na-míliti na-mȋlim; denom adj mȋlen, f -lna (od tod mȋlnica f ‘raztopina mila v vodi’), mȋlnat, f -a (SSKJ; Pleteršnik).
19. st.: mjílar ‘Seifenſieder’, mjilovár m, g -rja ‘Seifenſieder’, mjíliti -im ‘ſeifen’, adj mjilnàt ‘ſeifig, voll Seife’ (Murko 1833a).

19. st.: prvič zabeleženo v Vodnikovem rkp. slovarju kot mjilo; mjílo ‘Seife’ (Murko 1833a z oznako, da je beseda malo uporabljana ali skoraj ni v rabi); mjilo ‘Seife’ (Janežič 1851); mjilo kuhati, delati (Cigale 1860 s.v. Seife).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Isln. *mjílo n ‘sapo’, po letu 1860 mílo.

č. mýdlo n ‘sapo’, mydliti, mydlář, mýdlovar (Koštiál SEB). Č. besedna družina je bila ob prevzemu v slovenščino fonetično adaptirana (č. dl ⇨ sln. l).
Prim. s č. sorodno in enako csl. mylo ‘sabanum, sapo’, hrv. zastar. mȉlo ‘isto’, srb. zastar. mȉlo, blg. dial. mílu ‘milo’, r. mýlo, ukr. mýlo, br. mýla, p. mydlo, slš. mydlo, gl., dl. mydło;
< psl. *my̋-dlo n (ap A) ‘sredstvo za umivanje’.

Etimološka razlaga

Psl. *my̋-dlo n je nomen instrumenti na *-dlo iz *my̋-ti, *my̋-i̯e-šь impf ‘lavare’ (Bezlaj ESSJ: II:184; ÈSSJa: 21:27s.).
Domače poimenovanje sredstva za umivanje je že med 8. in 10. st. začela izpodrivati izposojenka žefa f (Gutsman 1789) ⇦ stvn. seif(f)a ‘milo’, kasneje in že pred letom 1200 pa žȃjfa f ⇦ zgornje srvn. bav. żaife ‘milo’. Izposojenka sopun m ‘milo’, ki jo v 18. st. navaja Gutsman 1789: ſopun ‘Seife’, ſopunati ‘seifen’, ſopunar ‘Seifensieder’, ſopunaria ‘Seifensiederei’, ſopunaſt ‘Seificht’ (⇦ hrv., srb. sàpūn m ‘milo’), se v sln. ni uveljavila.

Povezave

miti

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.