Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

zero
ESSJ ∅
Gradivo
zẹ̑ro ‘malo’ (dol. bkr. (Adlešiči) – SLA 1.1: 116; SLA) kot dial. odgovor na vprašanje ‘ščepec’.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *ˈze:ra f ‘mrvica’.
hrv. dial. zèra f ‘mrvica’, npr. Odlomi de mi zèru kruva! ‘Odlomi mi mrvico kruha!’ (ARj), zèra f ‘malo, majhna količina, majhna stvar’ (Lika – Čuljat 2009), čak. zȅra f ‘majhna količina, malenkost; malo’, Stȁv jȍš zȅru sȍli i ȗja u zẹ̑je ‘Daj še malo soli in olja v zelje’, dem zȅrica (ČDL), srb. dial. zèra f ‘košček, zrnce, troha’, zèhra ‘isto’.
Balkanski turcizem iz tur. zerre ‘majhen delček’.
Etimološka razlaga
Tur. zerre izvira iz arab. ḏärrä ‘zelo majhna, drobcena mravlja’ (Škaljić 1989: 650; S. Petrović, ustno) oz. iz arab. därre ‘zrno prosa’ (HER; Klajn, Šipka 2010: 484). Drugače o izvoru tur. zerre Skok 1971–1974: III:651, ki zanj predpostavlja isto arab. izhodišče ṣifr ‘prazen’ kot za evropska arabizma it. zero ‘nič, ničla’, frc. zéro ‘isto’ oz. srlat. cifra ‘ničla’ (► cifra, ► šifra).
Ta balkanski turcizem je v sln. verjetno prišel kot uskoški import.
Zaradi pretežne rabe akuzativa z genitivom tipa *zero soli/kruha se je ta izposojenka kot hapaks legomenon pri nas ohranila le v tem sklonu.
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika