Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

čonkav
ESSJ: čȏnkav
Gradivo
čọ́nkav adj, f -a ‘pohabljen, pokvečen’ (pkm.Pleteršnik po Cafu); v narečjih: pkm. čónkavi ‘pohabljen, kruljav’ (Porabje – Mukič 2005), ˈčọnkavẹ ‘štrcljast (ki ima štrcelj)’ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009).
Subst čonˈke:u̯ m, g čonˈkla ‘štrcelj’ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009) in čọ̑nklja f ‘pohabljen ud’ (Pleteršnik po Cafu) z denom čọ́nkljav adj ‘pohabljen, pokvečen’ (Pleteršnik po Miklošiču in Cafu), pkm. ˈčọnklavẹ adj ‘štrcljast’ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009), stpkm. čònklav ‘kruljav’ (Novak 2006); v razmerju do čonkav so to paratvorjenke.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *čonka ‘pohabljenec’;
iz tega so bili tvorjeni adj na -av čonkav in subst na -elj < *-ъl’ь oz. -lja < *-ъl’a ( adj *-ъl’-au̯ъ > sln. -ljav): čonkelj/čonklja čonkljav.
madž. csonka ‘pohabljenec’, tudi ‘štrcelj’, adj ‘pohabljen’ (Bezlaj ESSJ: I, 86).
Prim. iz madž. tudi srb. dial. čȍnka ‘žival s polomljenim rogom’, čónka ‘isto’ (Vojvodina – RSGV).
Etimološka razlaga
Madž. csonka ‘pohabljenec’ je rom. izvora, prim. it. cionco ‘odrezan, odsekan, polomljen’, it. pulj. ciunchë ‘kdor ima polomljene noge ali zaradi bolezni slabo hodi’ nejasne etimologije (EWU: I, 225; Battisti-Alessio: 951).
Arealno ozko sln. dial. čọ̑klja f ‘pohabljen ud’, čọ̑kljav adj ‘pohabljen, pokvečen’ (oboje Pleteršnik po Cafu), čȍklaf ‘šepav’ (Sveti Jurij ob Ščavnici – SLA) in hrv. kajk. čuklja ‘pohabljen ud’, čukljav ‘pohabljen’ (oboje Habdelić), čˈoklavi ‘pohabljen (o roki)’, čˈuklavi ‘isto’, čˈoklavo ‘slabo, šepavo’, čˈoklave̹c m, g -afca ‘človek s pohabljeno roko, pohabljen človek’ (Lipljin 2002) je zaradi sln. in kajk. ojevskega vokala izvedljivo iz izhodišča z nazalnim vokalom *ǫ iz sln.-hrv. kajk. leksema *čǫka f ‘pohabljen ud’, ki je bil iz iste madž. predloge csonka izposojen pred denazalizacijo slov. *ǫ v sln. o, hrv. u oz. kajk. o. Iz take relativnokronološke umestitve refleksov s sln. zaporedjem -on- : -o- in hrv. -Ø- : -o-/-u- je razvidno, da zaradi variirajočega vokalizma besednima družinama sln. pkm. *čonka in sln. dial.-hrv. dial. *čǫka ni treba iskati različnih virov, kot je menil Berneker: 159, ki je za hrv. kajk. čuklja, čukljav (pri njem napačno predstavljeno kot sln. gradivo) domneval slov. izvor.
Diahrona besedna družina
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika