Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

čonta
ESSJ čonta
Gradivo
čọ̑nta f ‘kost’ (po Pleteršniku vzh. štaj. in pkm.); pkm. čónta ‘isto’ (Porabje – Mukič 2005), ˈčọnta (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009), čùnta (Beltinci – Novak 1996), stpkm. čònta, čùnta (Novak 2006), prleš. ˈčunta ‘(večja) kost’ (Rajh 2010).
Dem čòntica ‘koščica’ (stpkm.Novak 2006); denom adj čóntasti ‘koščen’ (pkm. (Porabje) – Mukič 2005), pkm. čuntásti adj ‘isto’, tudi čùntnati (Beltinci – Novak 1996).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *ˈčonta f ‘kost’.
madž. csont ‘kost; noga’ (Miklošič 1886: 419; Bezlaj ESSJ: I:86).
Etimološka razlaga
Madž. csont ‘kost; noga’ je ugro-finskega izvora (prim. brez sekundarne nazalizacije lap. čutta ‘Knöchelbein’) in brez pojasnjene etimologije (EWU: 226).
Iz madž. predloge je bilo izposojeno tudi hrv. kajk. čˈonta ‘kost’ (Lipljin 2002), slš. čunt ‘isto’ (Kálal 1924) in romun. ciont ‘kost; noga’ (citirano po EWU l.c.).
Samo pri Pleteršniku (po Cafu) zabeležen pkm. adj čọ́nkast ‘koščen’ je lahko nastal po internem dial. razvoju po disimilaciji t : t k : t iz pkm. čóntasti ali pa pod vplivom domače izpeljanke čonkelj m, g -klja ‘členek; gleženj’, kjer je bil nastanek -k- fonetično pogojen z dial. razvojem sln. -tl- > dial. -kl- kot v sln. dial. kla ‘pavimentum’ < sln. tla < psl. *tьla. Manj verjetno Bezlaj ESSJ l.c., ki meni, da je zamenjava t k že madžarska, čeprav oblika *csonk ‘kost; noga’ ni potrjena.
Diahrona besedna družina
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika