Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

žaken
ESSJ
Gradivo
17. st.: ſacne ‘zago, sluga’ (Alasia 1607) Npl m [žakne].
Od tod verjetno oron Žaknovec m ‘ime vzpetine v o. Ilirska Bistrica’ (AS 1986) < *žakn-ov-ec ‘diakonovo imetje’ in mtpn Žakuno ‘ime parcele v naselju Gradno v o. Brda pri Novi Gorici’ (LiAK), Žákono n ‘ime kraja pod Gradnem (kjer je pokopališče)’ (Erzetič 2007), Žákno ‘isto’ (E. Erzetič, ustno) < sln. *ˈŽakl̥no < pred disim *ˈŽakn̥no < *ˈžakъn-ьno adj ‘diakonovo (imetje, pridobljeno kot beneficij za cerkveno služenje)’ (Furlan, SR 57, 2009, 418–421). Imeni kažeta, da je apelativ žaken v onomastično gradivo vstopil prek sln. svojilnih pridevnikov *žaknov in *žakeln.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *žakǝn m, g žakna ‘diakon’ (Z);
pri Alasiju sporočeno v reducirani obliki iz Npl m *žakni;
= hrv. dial. žȁkan m, g -kna, tudi žàkan, g -kna ‘učenec bogoslužja, diakon, clericus’ (ARj; Rečnik SANU), čak. žoākoãn, g -knȁ ‘pripravnik za duhovnika’(Vrgada – Jurišić 1973), źãkanj, g -knja ‘isto’ (Bejska Tramuntana na Cresu – Velčić 2003), žakȅnj (Cres na Cresu – Tentor, ASPh 30, 1909, 201), žãkanj, g -knja ‘ministrant’ (Pučišće na Braču – ČDL);
< jslov. (sln.-hrv.) *žȁkъnъ m (ap A) (Holzer 2007: 141; Matasović, TaT 2007: 110), a tudi *žakъ̀nъ (ap B);
rom. *ˈdźa:kŏnŭ < lat. diāconus ‘cerkvenik; diakon’ gr. διᾱ́κονος m ‘sluga, služabnik, strežnik, diakon’ (Skok 1971–1974: III:670; Holzer l.c.; Matasović l.c.; Furlan l.c.).
Etimološka razlaga
Gr. διᾱ́κονος je brez znane etimologije (Frisk 1973: I:384–385).
Iz stgr. retrogradne tvorbe διάκων m ‘služabnik, sluga’ se izvaja srgr. διάκος m ‘isto’, ki je bilo izposojeno v rom. jezike in se v lenirani varianti ohranja v it. dial. zago ‘cerkveni sluga, oseba, ki varuje in skrbi za red v cerkvi’ (Battisti, Alessio 1950–1957: 1274; Doria 1987; Manzini, Rocchi 1995), furl. zàgo ‘duhovnik, ki je bil dodeljen fari; ministrant’ (NP).
Srgr. διάκος m se z rom. posredovanjem iz nelenirane rom. predloge *ˈdźa:kŭ ohranja v č. žák ‘dijak’ p. żak ‘isto’ (Machek 1968: 721).
Mlajša kulturna izposojenka iz srlat. diacus je sln. diják m ‘srednješolski učenec’.
Povezave
dijak
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika