anjelESSJ ∅
ánjel (kuštọ́di) m ‘angel (varuh)’ (primor. ter. – Merkù GSTN).Strukturna tvorjenka na -ec (< *-ьcь) v primor. notr. ańou̯c ‘angel’ (Šturm, ČJKZ VI, 1927, 68; Rigler 1963: 148 op. 10) z -eu̯c → -ou̯c, v 18. st. anjauz ‘Engel, angel, angelz’ (Gutsman 1789), rovt. cerklj. ˈa:jneu̯c ‘angel’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 2) in od tod dem ˈa:jneu̯čk (Kenda-Jež Diss. 2002: 3).17. st.: agneu ‘angelo’ (Alasia 1607) [anjeu̯].Isln. dial. *ˈa:nʼeł m ‘angel’ (zahodno).rom. *ˈa:nʼelŭ m ‘angel’; ker se varianta z *nʼ pojavlja tudi v narečjih brez sekundarne palatalizacije velarov (npr. tersko narečje), je bilo izhodno sln. *ˈa:nʼeł ‘angel’ verjetno izposojeno iz rom. palatalizirane stopnje *ˈa:nʼelŭ iz lat. angelus m ‘angel’; fonetična stopnja z nʼ se ohranja v furl. agnel ‘angel’ in àgnul ‘isto’, kjer je prišlo do zamenjave sufiksa -el z -ul šele po izvršeni palatalizaciji ge > je (Šturm l.c.). Iz iste rom. fonetične predloge je bilo izposojeno tudi p. anioł ‘angel’, stč. anjel ‘isto’. Drugače Ramovš 1935: 235, ki za sln. predpostavlja rom. palatalizirano stopnjo *andʼelu, ki pa je možna le za hrv. ȃnđeo (Skok 1971–1974: I:42s.).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 15. 10. 2024.