Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

poljana
ESSJ s.v. pọ̑lje
Gradivo
poljána f ‘obsežnejši, razmeroma raven svet’ (SSKJ), poljána ‘Flachfeld, Flachland’ (Pleteršnik), poljane pl ‘Feld, polje’ (Cigale 1860), poljana ‘Feldebene, Thalebene’ (Janežič 1851).
Dem poljánica (SSKJ); poljánec/poljȃnec m, g -nca ‘ravninec, dolinec’ (SSKJ), poljánəc ‘prebivalec ravnine’, ‘poljedelec’ (Pleteršnik), onimizirano v cgn Poljanec, Poljanc, Polanec, Polanc (ZSSP), v 18. st. pojlanz ‘um Felde wohnend’ (Pohlin 1781), polanz ‘Feldner’ (Gutsman 1789); fem na -ka poljánka (Pleteršnik), v 18. st. pojlanka (Pohlin 1781).
18. st.: pojlane f ‘flaches Feld’ (Pohlin 1781) < *poljane f pl; 19. st.: poljána ‘Feld, pólje’ (Murko 1833b).
Pogosto ničto onimizirano, prim. tpn Vélika Pólana ‘naselje v o. Lendava’ z akc umikom iz sln. dial. novocirkumflektirane variante *polʼȃna < *polʼa̋nā < psl. *polʼa̋na; tpn Vélike Poljáne f pl ‘naselje v o. Novo mesto; naselje v o. Ribnica’, tpn Polána f ‘naselje v o. Laško’, Poljána ‘naselje v o. Ravne na Koroškem’ in številni drugi na slovenskem jezikovnem območju (Bezlaj 1956–1961: II:108); primor. ter. dól u Pojánĭ (Lsg f), toda Lsg m ti̯є̄̀ na Pojā̀ne (Spinozzi Monai 2009: 455, 431) in nad. Polʼá:na n pl ‘obsežnejši, razmeroma raven svet med zaselkom Golobi in vasjo Livek’, po Šekli 2008: 106 s sekundarnim prehodom f → n.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *polʼȁna f ‘obsežen raven, neporaščen svet’;
= stcsl. poljana ‘campus, vallis’, hrv. poljàna ‘poljana’, kajk. pˈolana ‘neobdelan kos zemljišča’, tpn Pˈolana ‘vas pri Varaždinu’ (Lipljin 2002) < *polʼȃna < *polʼa̋nā (prim. sln. tpn (Vélika) Pólana), poljàna ‘ravno, navadno neobdelano zemljišče’ (Bačka – Sekulić 2005), čak. pojãna ‘ravnina; vaški sejemski prostor’ (ČDL), tpn Poljȁna s sin Dobropoljȁna ‘vas in pristanišče na otoku Vrgada’ (Jurišić 1973), blg. poljána ‘ravnina med gorama, planinama ipd.’ (Gerov 1895–1908), r. poljána ‘ravnica, neposejano polje, obdano z gozdom ali čim podobnim; poseka’, ukr. poljána ‘travnik, poljana’, p. polana ‘neporaščen prostor v gozdu; polje obdano z gozdom’, dial. ‘gorski pašnik’, č. polana ‘travnik v gorah’, slš. polʼana ‘gozdna jasa, travnik v hribu’;
< psl. *polʼa̋na f *‘(večja) ravnica (ki jo obkroža gozd)’ (SP: I:132).
Etimološka razlaga
Gotovo izpeljanka iz psl. *pȍlʼe *‘široka in prostrana neporaščena zemeljska površina’ (Miklošič 1886: 255; Vasmer 1986–1987: III:322; Boryś 2005: 459), a funkcija sufiksa *-ana (če je bil sploh ustrezno identificiran) ni jasna (Vaillant 1950–1974: IV:618; SP l.c.), njegova avgmentativna funkcija (Snoj 2009: 318) pa nedokazana.
Iz slov. jezikov je bilo izposojeno romun. poĭa'nă f ‘s travo porasla jasa v gozdu’ in k temu a merge, a eşi la p. ‘ven iti (da se opravi nujna potreba)’ (Tiktin 1903–1925; Miklošič 1886: 1203; Skok 1971–1974: II:699), kar je prešlo v madž. pojána ‘planinski travnik, gozdna jasa’ (EWU: 1180).
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika