Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

polje
ESSJ pọ̑lje
Gradivo
pọ̑lje n, g -a ‘obsežnejši razmeroma raven svet (tudi za gojenje kulturnih ali krmnih rastlin)’, stilistično poljẹ̑ (SSKJ), kar je glede akc mesta pričakovani refleks iz psl. *pȍlʼe, akc varianta pọ̑lje pa je bila tako kot še npr. jẹ̑zero, mọ̑rje po analogiji uvedena iz predložnih zvez z akc umikom *nȃ polʼe > sln. na pọ̑lje; pọ̑lje n ‘das Feld’, poljẹ̑ ‘isto’, rodovitno polje, žitno polje (Pleteršnik), polje ‘Feld; Gefilde’ (Janežič 1851); po SLA se v narečjih večinsko potrjuje refleks pọ̑lje, v gorenjski in dolenjski skupini pa je sporadično potrjen tudi refleks poljẹ̑ (Tunjice, Srednje Jarše, Črna pri Kamniku; Vavta vas, Mirna, Šentrupert, Vnanje Gorice – SLA).
Dem pọ̑ljce (SSKJ; Pleteršnik), poljče (Cigale 1860 s.v. Feld); avgm na -ina poljína ‘večje zaokroženo zemljišče z isto poljedelsko rastlino’ (agr. – SSKJ), poljína ‘eine Reihe neben einander liegender Acker’ (Pleteršnik); nomen agentis na -ak polják ‘poljski čuvaj’ (bkr. – SSKJ), ‘Feldhüter’ (Pleteršnik; Janežič 1851), ‘Feldhirte, poljski čuvaj’ (Cigale 1860), dol. kost. ˈpȯlʼa:k, g pȯˈlʼa:ka ‘poljski čuvaj’, h. i. pȯˈlʼakac, g -a, h. i. pȯˈlʼa:kȯvė m pl (Gregorič 2014), subst je bil onimiziran v cgn Poljak, Polak (ZSSP), in nomen agentis na -ar poljár m, g -ja ‘poljski čuvaj’ (Pleteršnik po Cafu), onimiziran v cgn Polar (ZSSP); adj pọ̑ljski, f -a, v 18. st. pojlske ‘zum Feld gehörig, agrarius, agrestis’ (Pohlin 1781) in od tod pọ̑ljščina f ‘rastlina, ki se goji na polju; poljski pridelek’, tudi póljščina f ‘isto’; kompoz poljedẹ̑lec m, g -lca ‘kdor goji poljske rastline, poljščine’ in od tod adj poljedẹ̑lski, poljedẹ̑lstvo n ‘gojenje poljščin’ (SSKJ; Pleteršnik).
16. st.: pule, poille ‘campus’ (Megiser 1592), polei (Trubar 1567) < *polʼě (Rigler 1968: 66), toda Ta shiroka Polleſſa ſo polna Ouaz (Trubar 1567), ki kaže na sekundarno sigmatsko osnovo, verjetno v okviru akc variante poljẹ̑ (Ramovš 1971: 292; Ramovš 1952: 77); 17. st.: pule ‘campus’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710), polei ‘pianura’ (Alasia 1607) = ‘ravnina’ < Lsg *polʼě (Furlan, MegPlet 2008: 159 op. 42); 18. st.: pojle ‘Feld, ager, campus’ (Pohlin 1781), pole ‘Feld, Acker, Flur’ (Gutsman 1789); 19. st.: pólje ‘Feld, poljána’ (Murko 1833b).
Subst je tako kot drugod po slov. etničnem ozemlju frekventna toponimska osnova (Bezlaj 2003: 200, 214; Snoj 2009: 319).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *polʼẹ̑ n ‘ager’ (splošno);
= stcsl. polje ‘ager’, hrv., srb. pȍlje ‘isto’, mak. pole, blg. polé, r. póle, ukr. póle, br. póle, p. pole, č. pole, slš. pole, gl. polo, dl. pólo;
< psl. *pȍlʼe n ‘široka in prostrana neporaščena zemeljska površina’ ap C;
← pide. *pólH2-i- n ‘širina, širjava’.
Etimološka razlaga
Enako kot psl. *dȇru̯o n ‘arbor’ in psl. *mȍrʼe n ‘lacus, palus; mare’ v tematsko deklinacijo prestrukturirani pide. samostalnik akrostatičnega tipa *pólH2-i- n ‘širina, širjava’, ki mu formalno najbolj ustreza het. palḫi- adj ‘širok’ (Pokorny 1951–1969: 805s.; Schmitt-Brandt 1967: 71; Furlan, 30. SSJLK, 1994, 11; Snoj v Bezlaj ESSJ: III:81s.; ESJS: 11:678) < *pl̥H2-i- adj ‘širok’ (Sturtevant 1933: 106; Oettinger 1979: 550). Pide. subst *pólH2-i- n ‘širina’ in adj *pl̥H2-i- ‘širok’ odražata prajezično besedotvorno razmerje med akrostatično deklinacijo substantiva in proterokinetično adjektiva (Furlan, Linguistica 51, 2011, 291ss.) tipa sti. vásu- n ‘dobro’ : vásu- adj ‘dober’ (Watkins, FS Kronasser 1982: 250s.). Izhodno *pélH2-i-/pólH2-i- n ‘širina, širokost’ (→ *pólH2-i-/pl̥H2-éi̯- adj ‘širok’) je nomen abstraktum korena *pelH2-/pleH2- ‘širok in raven; širiti; teptati, ravnati’, ki se ohranja tudi v n. Feld n ‘polje, območje’, stvn. feld ‘polje, ravnina’ < zgerm. *felÞa- n < pide. *pélH2-to-m, arm. hoł ‘zemlja, dežela, tla’ < pide. *polH2o-s, psl. *pȏlnъ adj ‘raven, odprt, neporasel’ (Pokorny 1951–1969 l.c.; Olsen 1999: 53, 781). Razlaga, ki psl. *pȍlʼe korensko povezuje s psl. *polěti ‘goreti’ (Terras, ZSlPh XIX, 1947, 120s.) ali z ide. *pel- ‘siv, svetel’ (Trubačev, ZSl III, 1958, 677) je zaradi slabšega formalnega ujemanja manj verjetna.
Diahrona besedna družina
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika