Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

polovž
ESSJ
Gradivo
18. st.: polóvsh (Pohlin 1792) [polovš], toda polovs m, g -ſa ‘Das Ballhaus; Sphæriſterium’ (Pohlin 1781) [polovs, -za], kar je verjetno napačen zapis za ustreznega v Pohlin 1792, ki odraža izgubo zvena v izglasju za prvotno *polovž, g *-a, prim. pri Pohlinu z enakim drugim členom kompoz in z enakim izglasjem -ovž v rotovsh, g -ſha ‘Das Rathhaus; curia civica’ [rotovš, -ža] n. Rathhaus ‘mestna hiša, magistrat’, farovsh, g -ſha ‘Der Pfarrhaus, domus parochialis’ [farovš, -ža] n. Pfarrhaus ‘župnišče’.
Na varianti balovž in polovž kažeta ulični imeni Za balovžem in Za polovžem, kot so Slovenci pravili n. Palhausgasse v Gradišču, sodobno Igriška ulica v Ljubljani; ulica je ime dobila po stanovskem igrišču, ki je bilo v začetku 18. st. zgrajeno na prostoru sedanjega dramskega gledališča; na igrišču se je plemstvo zabavalo z žoganjem in imelo tudi druge zabavne prireditve; ko je bila za zabavišče prirejena reduta, so balovž kot zabavni prostor opustili in ga poslej uporabljali za stanovsko žitnico; staro ime se je ohranilo za stavbo, dokler je stala, za ulico pa še naprej (Valenčič 1989: 30).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. polovž m ‘žogališče, zgradba, kjer so se izvrševale igre z žogo’;
z enako substitucijsko fonetiko kot n. izposojenka rọ̑tovž ‘mestna hiša, magistrat’ nvn. Rathaus ‘isto’.
bav. avstr. refleksa *polous [polou̯ž] z labializiranim a > ǫ in -ou- < srvn. -û- (Striedter-Temps 1963: 208) za nvn. Ballhaus ‘žogališče, sphaeristerium’ (Grimm 1854–1971), kompoz iz nvn. Ball ‘žoga’ in Haus ‘hiša’; toda sln. sin balovž v starem uličnem poimenovanju Za balovžem ‘Igriška ulica v Ljubljani’ je iz polovž posodobljeno na podlagi identifikacije, da se v prvem delu kompoz ohranja nvn. Ball ‘žoga’. Nvn. Ballhaus je kalk po it. Sala della Balla, dobesedno ‘dvorana žoge’.
Etimološka razlaga
Prvi polovži so nastali v 15. st. v Italiji in se kasneje širili predvsem v evropske knežje dvore, na slovensko ozemlje pa se je moda polovžev razširila z avstrijskega območja. Potem ko je bila moda polovžev opuščena, je v 19. st. nvn. Ballhaus začelo označevati plesne dvorane, kar se odraža tudi v sln. ustreznikih plesišče, plesiše, plesavnica, ki jih za nvn. Ballhaus zum Tanzen navaja Cigale 1860 ob sln. žogavnica za nvn. Ballhaus. Ta kalk po nvn. Ballhaus, ki ga Pleteršnik navaja kot žogȃlnica ‘das Ballspielhaus’ in je bil v 18. st. zabeležen kot shogálniza ‘sphæriſterium’ (Hipolit 1711–1712), je bil narejen s sln. nomenom loci na -alnica (tip igralnica; o sufiksu Bajec 1950: 105s.), najverjetneje prek nomena instrumenti na -alo (< *-adlo) iz žọ̑gati se -am se impf ‘igrati se z žogo’ žọ̑ga f ‘pila, sphaera’.
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika