Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

rjav3
ESSJ s.v. rjȁv
Gradivo
rjav adj ‘rdeč’, npr. rjav ku purmen ‘rdeč kot puran’, rjav ku ćuhen rak ‘rdeč kot kuhan rak’ (primor. riž. (Sveti Anton) – Jakomin 1995), ríjav, ərjáv ‘rdeč’ (Korte nad Izolo), rijàv ‘isto’ (Lopar), rjáva adj f ‘rdeča’, rjáve roće ‘rjave roke’ (Osp – vse Morato 2002: 282, 285, 290), rijáva ku kri ‘rdeča kot kri’ (Pomjan – Koštiál 1996: 44), rˈjava ˈruža ‘poljski mak’ (Koštabona), tj. *‘rdeča roža/cvetlica’, rˈjåvå ˈruȯžå ‘poljski mak’ (Marezige – SDLA-SI: I:134); adj se v enakem pomenu pojavlja tudi v dvobesednem ftn rjava pesa/pesa rjava oziroma rjava rbeta/rbeta rjava, ki označuje rdečo peso (prim. n. rote Rübe, it. barbabietola rossa, č. červená řepa), in sicer v istrskih krajih Malija, Krkavče, Šmarje, Pomjan, Marezige, Potok, Kubed, Gračišče, Trebeše in Movraž (SDLA-SI: II:204; Furlan 2016: 137) in v dial. poimenovanju za rdečico plå̑ke ərjȃve (Lopar – SLA), ma ri̯ȃve plọ̑će ‘ima rdečico’ (Sočerga – SLA).
S suf -ec (< *-ьcь) substantivizirani adj v 18. st. erjavz ‘Rothhäricht; rufus’ (Pohlin 1781); 19. st. rjáviz, g -vza ‘der Rothkopf, der rothe Haare hat’ ob ‘ein lichtbraunes Thier männlichen geſchlechtes’ (Murko 1833a: 490), prek vzdevka onimizirano v cgn Rjavec, Rjavc, Erjavec, Erjavc (ZSSP); fem v 18. st. erjavka ‘Rothhaaricht; rufa’ (Pohlin 1781); kompoz v 18. st. erjavobradz ‘Ein Rothbart; ænobarbus’ (Pohlin 1781), erjavobradez ‘Rothbart, erdezhobradazh’ (Gutsman 1789).
18. st.: erjav ‘feuerroth, rufus’ (Pohlin 1781), erjau ‘braun, roſtig, feuerroth’ (Gutsman 1789).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. dial. *ri̯ȁu̯ ‘rdeč’ (primor. istr.; posredno kor.);
= csl. rъždavъ ‘rufus’, hrv. dial. rjav ‘rdeč (o laseh)’ v zvezi Undanski rjavi, on se s Ugri zdravi, listor da se pila tužnoga dobavi (Kurelac – ARj s.v. rđav); Kopečný 1981: 314 navaja, da je pomen ‘rdečelas’ adj *rъdʼau̯ъ potrjen v obeh lužiških jezikih, v vzhodnoslovanskih in bolgarščini, a tega iz dostopnega gradiva ni bilo mogoče ponovno potrditi;
< jslov. dial. *rъdʼȁu̯ъ ‘rdeč, rufus’ ap A (sln.-hrv.-csl.).
Etimološka razlaga
V jslov. dial. adj *rъdʼȁu̯ъ ‘rdeč, rufus’ kot izpeljanki na *-au̯ъ iz psl. subst *rъdʼa̋, ki se v slov. jezikih večinsko potrjuje v specializiranem pomenu ‘rja, robigo, ferrugo’, se ohranja še primaren pomen ‘rdeč’, določen z njegovim etimološkim nastankom iz pide. *(H1)reu̯dh- ‘delati rdeče’ (Furlan, Annales 18/1, 2008, 113 op. 5; Furlan 2013: 88).
Povezave
rja
rjavica2
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika