smrduh1ESSJ s.v. smrdẹ́ti
smrdúh m ‘dehor, der Iltis’ (Pleteršnik); kor. podjun. smǝrdȗꭓ ‘dihur’ (Djekše/Diex – SLA), spoh.-remš. smṙ̥dȕꭓ ‘isto’ (Radlje ob Dravi – SLA).Strukturna tvorjenka na -ar smrdȗhar m, g -rja ‘dehor, der Iltis’ (Pleteršnik).18. st.: ſmerduh ‘Iltis, duhur’ (Gutsman 1789); 19. st.: ſmerdúh ‘Iltis’ (Jarnik 1832: 199), tudi dvobesedno velki ſmerdúh ‘gem. Iltis, f. putorius, dihúr’ (Freyer 1842: 3), kjer ni jasno, v razmerju do katere živali je uporabljen adjektiv veliki.Isln. dial. smrdȗh m ‘dihur, Mustela putorius’ (kor.).Deverbativni nomen agentis na -uh iz smrdẹ́ti ‘foetere’ < psl. *smьrdě̋ti je bil prvotno generična oznaka za smrdečega človeka ali žival, ki se je kasneje pomensko specializiral tudi na označevanje dihurja.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.