Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

brancin
ESSJ s.v. luben
Gradivo
brancȋn m, g -a ‘postrvi podobna morska riba srebrno modre barve’: prodajati brancine; kuhan, pečen brancin (SSKJ), brancin ‘luben, Roccus labrax’ (CZŽ 1997: 433); primor. kraš. br’ncin ‘brancin’ (Nabrežina – Godnič, SMZ 2–3, 1979, 109), brancín ‘luben, Morone labrax’ (Offizia 1988: 43), brənˈcin ‘brancin, luben, Dicentrarchus labrax, Morone labrax, Labrax lupus’ (Nabrežina, Križ, Kontovel – Cossutta 2015: 183).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. dial. *branˈcin m ‘luben, Dicentrarchus labrax’ (kraš.).
it. trž. branzin ‘branzino, pesce lupo’ (Doria 1987), it. ben. brancìn ‘isto’ (Boerio 1867) [branˈcin], kar je bilo poknjiženo v it. branzino, toda istr. rom. branˈśin ‘brancin’ (Izola, Piran – Cossutta 2015 l.c.), bransin ‘isto’ (Koper – Manzini, Rocchi 1995).
Etimološka razlaga
It. ben. ihtionim je izpeljanka na -in < lat. -īnus iz it. ben. branzo ‘noge in klešče rakov in morskih pajkov’ (Boerio 1867), ker ima brancin na hrbtni strani naprej obrnjene trne (Vinja 1986: I:214; Doria 1987: 90; Vinja 1998–2004: I:66). Starejšo razlago, da je it. ben. brancìn, kar je bilo izposojeno v hrv. brancȋn, g -ína ‘luben’, izpeljanka iz pozno lat. branchiae ‘škrge’ iz gr. βράγχια n pl ‘škrge’ (Skok 1971–1974: I:198; Bezlaj ESSJ: II:154; Snoj 2016: 84), je kot fonetično nesprejemljivo zavrnil že Vinja 1998–2004 l.c.
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika