Fran/NESSJ

postrv

ESSJ postȓv, s.v. póper, pisáti

Gradivo

postȓv f, g -i in postrvȋ ʻsladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah’: postrvi se že drstijo (SSKJ), postrv ʻTrutta fario’ (Munda 1926: 16), postȓv ʻdie Forelle (salmo fario)’ (Pleteršnik), postrv ‘Salmo fario’ (Erjavec 1875: 336), postérv ʻForelle’ (Janežič 1851); primor. nad. postrù ‘trota’ (Rigoni, Salvino 1999), postrú ‘trota’ (Špehonja 2012b), rovt. tolm. pasˈtərƀ f, g -i (Čujec Stres 2010–2014), cerklj. pastrou (Razpet 2006), gor. postḁ̀:ʀu f, g postḁ̀:ʀu̯e/posta:ʀu̯ɨ̀: (Kropa – Škofic Diss. 1996), po SLA je beseda v narečjih dobro potrjena.

Strukturna tvorjenka na -ka postrvka ʻpostrv, Trutta fario’ (Munda 1926: 16), postȓvka/postrvkà (Pleteršnik); strukturna tvorjenka na -ca postȓvca (Pleteršnik).

17. st.: poſtral ʻtrocta, Forhen’ (Megiser 1603), kar je bilo hiperkorigirano iz *postˈrou̯ (Ramovš 1924: 23) < *postˈrəu̯, poſtervi ribe ‘thedones’, poſtrou ‘truta, ein forell’, poſtervi, tudi varoli v’morju ‘variones’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st. postèrv ali postrèv éna riba ‘truta’ (Hipolit 1711–1712); 19. st.: poſtèrv f, g poſtèrvi poleg poſtèrva, g poſtèrve ‘die Forelle, Salmo Fario. Linn.’ (Murko 1833a: 396), poſtéru ‘Salmo, Forelle’, ſúlz poſtéru/ſúlz ‘Salmo hucho, Hauchforelle, wind. rot’, navádna poſtéru/jesérſka poſtéru/zherna poſtéru ‘Salmo fario, gemeine Forelle, jeserka’ (Freyer 1842: 49).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. *pəstȓ̥u̯/pəstr̥̀u̯ f, g *pəstȓ̥u̯i/pəstr̥u̯e ‘salmo fario’ << *pstȓ̥u̯/pəstr̥̀u̯ f, g *pəstȓ̥u̯i/pəstr̥u̯e̍;
po analoškem vnosu *ə v osnovo se je vzglasje pod vplivom kompoz s pref po- preoblikovalo v sln. *postȓ̥u̯/postr̥̀u̯ (Ramovš 1997: 205, 631), čeprav je kljub širokemu arealu potrjenosti vzglasja po- možno, da se je polglasnik v soseščini p- vokaliziral po vzorcu dial. vokalizacij tipa mogla ʻmegla’ < *mьgla̋; akc varianta postȓv f, g postrvȋ je sekundarna, nastala po analogiji s substantivi tipa pȓst f, g prstȋ; na akc varianto *postr̥̀u̯ kažejo realizacije tipa *ˈpostra, nedvomno tudi primor. notr. pu̯ȁstər ʻpostrv’ (Slavina – SLA);
< jslov. *pь̏strъu̯ь/pьstrъ̀u̯ь f ‘salmo fario’.

Etimološka razlaga

Ihtionim je deloma v ijevsko deklinacijo prestrukturiran Asg f *pь̏strьu̯ь psl. abstraktnega samostalnika na *-y tipa *lʼub-y ‘ljubost’ ← adj *lʼubъ, *suh-y ‘suhost’ ← adj *suhъ *pьstry̋ f, g *pьstrъu̯e̍ ‘pisanost, raznobarvnost’ iz adj *pь̀strъ ‘pisan, versicolor’ (Miklošič 1886: 270; Zubatý, ASPh 25, 1903, 357; Snoj, SR 42/4, 1994, 515; Snoj v Bezlaj ESSJ: III:92); postrv je bila s tem ihtionimom označena z ‘(riba), za katero je značilna raznobarvnost, pisanost, pisana/raznobarvna riba’; v drugih južnoslovanskih jezikih je bil substantiv enako kot v delu slovenskih narečij prestrukturiran v ajevsko deklinacijo, prim. hrv., srb. pȁstrva < *pь̏strьu̯-a, kajk. neavtohtono pˈastrva (Lipljin 2002), Paſztèrva, Paſzterva riba ‘Biſztranga, truta’ (Belostenec 1740), srb. pastrvica (RSGV), mak. pastrva, blg. pъstrъ̀va < *pьstrъ̀u̯-a ← *pьstrъ̀u̯ь ← Gsg *pьstrъu̯e̍. Na oblikovanje deklinacijskega vzorca tipa cẹ́rkev f, g -kve, ki se potrjuje npr. v gor. postḁ̀:ʀu f, g postḁ̀:ʀu̯e in nad. potstrȗ f, g potstrovȅ ʻpostrv’ (Jeronišče/Jeronizza – SLA), je vplival star Gsg konzonantne deklinacije *pьstrъu̯e̍.

Diahrona besedna družina