ESSJ ∅
[Metka Furlan]
Samostojni izpis sestavka
zlatovkaGradivo zlatovka f ‘zlatovčica, Salmo fontinalis’ (Munda 1926: 15), zlatọ́vka ‘der Salbling’ (Pleteršnik), zlatovka ‘Goldfiſch’ (Janežič 1851). 18. st.: slatouka ‘poſterva rumenega meſa, vprishena poſterva, Salm’, ‘Salm, Sälmling, Goldferche’ s sin slatoukiza ‘Salmling’ (Gutsman 1789); 19. st.: slatóvka ‘der Salm, Salmling, die Goldferche’ (Jarnik 1832: 197), slato̍vka s sin slatóvkiza ‘der Lachs, der Salm, der Sämling, Salmo salar. Linn.’ (Murko 1833a: 633), slatovka (?), slatovkiza (?) ‘Salmo trutta, Lachsforelle, rudezha poſtéru’ (Freyer 1842: 49), toda slatovka z opombo "noch unbeſtimmt’ (Freyer 1842: 50). Rekonstrukcija in primerjalno gradivo Isln. *zlatovka f, verjetno ‘potočna zlatovčica, Salvelinus fontinalis’ (18. st.), ker ima riba gosto posejane rumene pege po hrbtu, Gutsman 1789 pa celo navaja, da je njeno meso rumene barve; = hrv. zlatovka ‘Aalbock (Salmo), losos, mladica’ (Šulek 1860; ARj), tudi ‘ime ovci’ (Lika – ARj). Etimološka razlaga Sln. in hrv. ihtionim gotovo spadata v besedno družino iz zlȃt adj, f zláta ‘aureus’ < psl. *zȏltъ ‘isto’, a zaradi zaporedja -ov- nista nastala iz te adj predloge, ampak po substantivizaciji s suf -ka iz adj zlatọ́v ‘zlat’ iz zlatọ̑ n ‘aurum’ < psl. *zȏlto n ‘isto’, ki ga po Cafu za vzhodnoštajersko območje omenja le Pleteršnikov slovar v zvezah zlatov kovač in zlatova vaga = zlatna vaga, posredno pa se potrjuje tudi v hrv. zlàtova f ‘ime kravi’ (Lika – ARj). Adjektivi na -ov iz tematskih substantivov srednjega spola so v slovenščini izjemno redki, prim. še čréslov/črẹ́slov adj, f -a iz čréslo/črẹ́slo n ‘posušeno smrekovo ali hrastovo lubje’ (SSKJ). Ni verjetno, da bi na nastanek ihtn zlatovka vplival delni dial. sinonim, ki se potrjuje v nad. postròva ‘postrv’, postrovà ‘isto’ (Rigoni, Salvino 1999 s.v. trota), postrová (Špehonja 2012b), postroˈva (Marsin/Mersino – SLA). Povezave zlatov zlatovčica
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
Dostopnost