nedovršni glagol
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
obvezna vezljivost1. v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrogkoga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čezkoga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/medkom/čim / kam / od/do kod /kje
Žito pada v posodo.
Po sredi ceste je padal /na obraz/.
Naramnica (mu) pada z rame.
Potne kaplje (mu) padajo z obraza na prsa.
Planinec je začel padati proti prepadu.
Brazde so pri oranju /lepo/ padale.
Drevesa so padala /z velikim truščem/.
Na poledeneli cesti lahko ljudje /zelo nevarno/ padajo.
Zavitki so (mu) padali iz naročja.
Stekelce pri očalih (mu) pada iz okvira.
Listje že pada z drevja.
brezosebnoIz rok (mu) pada.
čustvenostno prenesenoBesede so (mu) /enakomerno/ padale iz ust.
PRIMERJAJ: drséti, íti, odpádati, polégati se, polzéti, premíkati se, têči.
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
Žito pada v posodo.
Po sredi ceste je padal /na obraz/.
Naramnica (mu) pada z rame.
Potne kaplje (mu) padajo z obraza na prsa.
Planinec je začel padati proti prepadu.
Brazde so pri oranju /lepo/ padale.
Drevesa so padala /z velikim truščem/.
Na poledeneli cesti lahko ljudje /zelo nevarno/ padajo.
Zavitki so (mu) padali iz naročja.
Stekelce pri očalih (mu) pada iz okvira.
Listje že pada z drevja.
brezosebnoIz rok (mu) pada.
čustvenostno prenesenoBesede so (mu) /enakomerno/ padale iz ust.
PRIMERJAJ: drséti, íti, odpádati, polégati se, polzéti, premíkati se, têči.
obvezna vezljivost2. v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / protikomu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim /kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
Vulkanski prah lahko pada tudi /zelo na gosto/.
Pred ploho so padale le debele kaplje.
Na nekaj mestih pada kamenje.
Jabolka padajo na cesto.
Saje padajo na pročelja in ceste.
brezosebnoKaže, da bo padalo.
Padalo je po glavah in hrbtih.
Iz rok (mu) pada.
čustvenostno prenesenoPesti so padale po njem.
Besede so (mu) /enakomerno/ padale iz ust.
Težko (jim) padajo njegove besede.
PRIMERJAJ: deževáti, odpádati, polégati se, sédati, spúščati se, udárjati, usédati se, zadévati.
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
V hribih bo padal sneg.
Vulkanski prah lahko pada tudi /zelo na gosto/.
Pred ploho so padale le debele kaplje.
Na nekaj mestih pada kamenje.
Jabolka padajo na cesto.
Saje padajo na pročelja in ceste.
brezosebnoKaže, da bo padalo.
Padalo je po glavah in hrbtih.
Iz rok (mu) pada.
čustvenostno prenesenoPesti so padale po njem.
Besede so (mu) /enakomerno/ padale iz ust.
Težko (jim) padajo njegove besede.
PRIMERJAJ: deževáti, odpádati, polégati se, sédati, spúščati se, udárjati, usédati se, zadévati.
obvezna vezljivost3. kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrogkoga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čezkoga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.
Njegova senca je padala na pesek.
Sonce ni moglo padati v sobo.
Ponoči pade rosa.
PRIMERJAJ: nastópati, pojávljati se, polégati se, sédati, sijáti, spúščati se, usédati se.
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
Svetloba pada na mizo.
Njegova senca je padala na pesek.
Sonce ni moglo padati v sobo.
Ponoči pade rosa.
obvezna vezljivost3.1.
Na zemljo /počasi/ pada noč.
Na zemljo /počasi/ pada noč.
PRIMERJAJ: nastópati, pojávljati se, polégati se, sédati, sijáti, spúščati se, usédati se.
obvezna vezljivost4. knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / protikomu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim /kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
V predavalnico so padali /postopoma in povsem neorganizirano/.
PRIMERJAJ: prihájati, vrstíti se.
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
V predavalnico so padali /postopoma in povsem neorganizirano/.
PRIMERJAJ: prihájati, vrstíti se.
obvezna vezljivost5. v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrogkoga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čezkoga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
Dolgi lasje (ji) padajo na ramena.
Zavesa /lepo/ pada ob polici.
Pot (jim) je začela padati.
Planota /rahlo/ pada proti jugu.
PRIMERJAJ: mahedráti, nížati se, polégati se, sédati, spúščati se, usédati se, viséti, zniževáti se.
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostna kaj
kako/koliko/zakaj
kako/koliko/zakaj
Brki (mu) padajo čez ustnice.
Dolgi lasje (ji) padajo na ramena.
Zavesa /lepo/ pada ob polici.
Pot (jim) je začela padati.
Planota /rahlo/ pada proti jugu.
PRIMERJAJ: mahedráti, nížati se, polégati se, sédati, spúščati se, usédati se, viséti, zniževáti se.
obvezna vezljivost6. kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
Njegov vpliv /vidno/ pada.
Zanimanje za knjigo je začelo padati.
Kvaliteta pada.
Glas (ji) je /postopoma/ padal.
Padal je /čedalje globlje/.
PRIMERJAJ: mánjšati se, nížati se, spúščati se, zmanjševáti se, zniževáti se.
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostna kaj
s čim
kako/koliko/zakaj
s čim
kako/koliko/zakaj
Vpliv (mu) pada.
Njegov vpliv /vidno/ pada.
Zanimanje za knjigo je začelo padati.
Kvaliteta pada.
Glas (ji) je /postopoma/ padal.
Padal je /čedalje globlje/.
PRIMERJAJ: mánjšati se, nížati se, spúščati se, zmanjševáti se, zniževáti se.
obvezna vezljivost7. v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
Stare teorije padajo in nastajajo nove.
Stari rekordi /pospešeno/ padajo.
Politična nasprotja padajo.
PRIMERJAJ: izgínjati, zgínjati, razveljávljati se, vdájati se.
družljivostbrez/zaradi koga/česa
na kaj
pri/na/ob čem
s čim
kako/koliko/zakaj
na kaj
pri/na/ob čem
s čim
kako/koliko/zakaj
Mesta so padala /brez odpora/.
Stare teorije padajo in nastajajo nove.
Stari rekordi /pospešeno/ padajo.
Politična nasprotja padajo.
PRIMERJAJ: izgínjati, zgínjati, razveljávljati se, vdájati se.
obvezna vezljivost8. kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
Čebele so padale /v rojih zaradi insekticidov/.
čustvenostnoLjudje so padali /kot muhe od neke čudne bolezni/.
PRIMERJAJ: izgínjati, zgínjati, izumírati, pogínjati, umírati.
neobvezna vezljivostna/v/pri/ob kom/čem
nad/pod/pred/za kom/čim
kje
kod
nad/pod/pred/za kom/čim
kje
kod
družljivostod/brez/zaradi koga/česa
na kaj
pri/na/ob čem
s čim
kako/koliko/zakaj
na kaj
pri/na/ob čem
s čim
kako/koliko/zakaj
(Na fronti) so padali možje in fanje.
Čebele so padale /v rojih zaradi insekticidov/.
čustvenostnoLjudje so padali /kot muhe od neke čudne bolezni/.
PRIMERJAJ: izgínjati, zgínjati, izumírati, pogínjati, umírati.
obvezna vezljivost9. v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
/Pogosto/ padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni.
PRIMERJAJ: nízati se, vrstíti se.
družljivostkako/koliko
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
/Pogosto/ padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni.
PRIMERJAJ: nízati se, vrstíti se.
obvezna vezljivost10. knjižno pogovorno čustvenostno preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
Njegovo naustvarjalnejše obdobje pada v čas vojne.
PRIMERJAJ: dogájati se, nízati se, razvŕščati se, vrstíti se.
družljivostkako/koliko
Prazniki padajo na različne dneve.
Njegovo naustvarjalnejše obdobje pada v čas vojne.
PRIMERJAJ: dogájati se, nízati se, razvŕščati se, vrstíti se.
obvezna vezljivost11. iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.
Funkcija pada.