ríniti v -em v
nedovršni glagol
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjaobvezna vezljivost1. čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj v kaj / kam
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostkot kdo/kaj
brez/zaradi/okoli/okrog česa
proti/kljub čemu
na/za/v/skozi kaj
po/pri/ob čem
s/pod/nad/med/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj
brez/zaradi/okoli/okrog česa
proti/kljub čemu
na/za/v/skozi kaj
po/pri/ob čem
s/pod/nad/med/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj
Sina je /že neokusno/ rinil na fakulteto.
/Na silo/ so jo rinili v zakon.
/Nesramno/ (mu) je v žep rinil podkupnino.
/Na silo/ so jo rinili v zakon.
/Nesramno/ (mu) je v žep rinil podkupnino.
PRIMERJAJ: forsírati v, síliti v, tláčiti v, vsiljeváti
obvezna vezljivost2. čustvenostno kdo/kaj vztrajno siliti v koga/kaj
družljivostkot kdo/kaj
brez/zaradi/okoli/okrog koga/česa
proti/kljub komu/čemu
na/za/v/skozi kaj
po/pri kom/čem
s/pod/nad/med/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj
brez/zaradi/okoli/okrog koga/česa
proti/kljub komu/čemu
na/za/v/skozi kaj
po/pri kom/čem
s/pod/nad/med/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj
/Z neumestnimi vprašanji/ je rinil v njo.
/Neprestano/ rine vanj.
/Vztrajno/ rine v nesrečo.
/Neprestano/ rine vanj.
/Vztrajno/ rine v nesrečo.
PRIMERJAJ: síliti se v, vsiljeváti se v
Dostopnost