adresár -ja m (á)
seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja
Svetokriški
činž -a m činž, tj. podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu: nijva je rodovitna, ali ste sagvishani de zhinsh im. ed. vam bode obraulen ǀ mire prave nej ſi dal, cinsha rod. ed. preveliku ſi vſel ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu, katerim je bil dall ſvoj vinograt na zhensh tož. ed. ǀ De bi terjali zhens tož. ed. ſvojga Gospuda ← srvnem. zins ← lat. cēnsus ‛davčni imenik, imetje, napoved premoženja’
SSKJ²
direktórij -a m (ọ́)
1. skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija
2. rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu, imenik: glavni direktorij; preiskovanje direktorijev na disku; seznam direktorijev
♦ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799
1. skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija
2. rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu, imenik: glavni direktorij; preiskovanje direktorijev na disku; seznam direktorijev
♦ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799
Celotno geslo
ePravopis
Gmail
Predlog
Gmaila samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
spletna storitev
IZGOVOR: [gə̀mêjl], rodilnik [gə̀mêjla] in [gmêjl], rodilnik [gmêjla]
BESEDOTVORJE: Gmailov
Prekmurski
gòrijemàti -jemlém nedov.
1. sprejemati: szta dvá krepkiva decska sla, 'zétvo gorijemát KAJ 1870, 133; Za volo véksega zapametüvanya sze Imenik gorijemlé KOJ 1833, 119; neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; Ki me zdaj gori jemléte SŠ 1796, 153; Poganye To ſzvetloſzt gori jemléjo BRM 1823, 92; pren. Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7
2. privzemati: Kákse dosztavke zná vrémena rêcs gorijemati AIN 1876, 48; z-drügim zaposztavkom gorijemléjo kre szébe nomene KOJ 1833, 110; Pridávniki escse kákse dosztavke gorijemléjo AIN 1876, 29
3. prijemati: Kacse bodo gori gyemáli KŠ 1771, 156
4. napredovati, razvijati se: Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemále vszákeféle mestrije, vucsenoszti KOJ 1833, 68; Od etihmao je protestantsztvo jako gorijemalo KOJ (1914), 125
5. popisovati, ugotavljati: Escse nikaj ne csujemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao AIP 1876, br. 6, 7
gòrijemàti se -jemlém se sprejemati se, šteti se: Po kom sze gorijemlémo v-krsztsansztvo KAJ 1848, 138
gòrijemajóuči -a -e naraščajoč: tak jih je vszáki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo KOJ 1848, 120
1. sprejemati: szta dvá krepkiva decska sla, 'zétvo gorijemát KAJ 1870, 133; Za volo véksega zapametüvanya sze Imenik gorijemlé KOJ 1833, 119; neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; Ki me zdaj gori jemléte SŠ 1796, 153; Poganye To ſzvetloſzt gori jemléjo BRM 1823, 92; pren. Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7
2. privzemati: Kákse dosztavke zná vrémena rêcs gorijemati AIN 1876, 48; z-drügim zaposztavkom gorijemléjo kre szébe nomene KOJ 1833, 110; Pridávniki escse kákse dosztavke gorijemléjo AIN 1876, 29
3. prijemati: Kacse bodo gori gyemáli KŠ 1771, 156
4. napredovati, razvijati se: Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemále vszákeféle mestrije, vucsenoszti KOJ 1833, 68; Od etihmao je protestantsztvo jako gorijemalo KOJ (1914), 125
5. popisovati, ugotavljati: Escse nikaj ne csujemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao AIP 1876, br. 6, 7
gòrijemàti se -jemlém se sprejemati se, šteti se: Po kom sze gorijemlémo v-krsztsansztvo KAJ 1848, 138
gòrijemajóuči -a -e naraščajoč: tak jih je vszáki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo KOJ 1848, 120
Pravopis
..ík m. prip. obr. (í)
1. člov. 'nosilec lastnosti' bolník, lastník
2. 'nosilnik lastnosti' ledeník
3. 'prostor, mesto' blodník, seník; ceník, imeník
4. 'snov' kisík, ogljík, vodík
1. člov. 'nosilec lastnosti' bolník, lastník
2. 'nosilnik lastnosti' ledeník
3. 'prostor, mesto' blodník, seník; ceník, imeník
4. 'snov' kisík, ogljík, vodík
Celotno geslo
Etimološki
imẹ̑ -na s
Jezikovna
Imena svetnikov in pisne različice
Zanima me, kako pravilno zapišemo ime zavetnika gasilcev: sv. Florijan ali sv. Florjan? Opažam namreč obe različici. Praznujemo torej Florijanovo nedeljo ali Florjanovo nedeljo? Podobno je tudi pri sv. Juriju: je pravilno Jurijeva tržnica ali Jurjeva tržnica.
SSKJ²
imeník -a m (í)
1. seznam imen, navadno abecedni: sestaviti imenik / vpisati koga v imenik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi; volilni imenik seznam volilnih upravičencev
2. rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu: ustvariti glavni imenik; sistemski, uporabniški imenik / imenik datotek
1. seznam imen, navadno abecedni: sestaviti imenik / vpisati koga v imenik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi; volilni imenik seznam volilnih upravičencev
2. rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu: ustvariti glavni imenik; sistemski, uporabniški imenik / imenik datotek
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
imeník, m. das Namensverzeichnis, der Katalog, die Nomenclatur, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; volivski i., die Wählerliste, Levst. (Nauk); bralni i., die Verlesliste, DZkr.
Prekmurski
iménik -a m
1. člen v madžarščini: more on vöodsztáti z-imenikom vréd KOJ 1833, 136; Govorênya-tálov szo eta naszledüvajôcsa: imenik (névelo) AIN 1876, 9; Gde ne trbe nücati imenika AIN 1876, 24
2. imenik, kazalo: Imenik (névmutató) KOJ 1833, 12
1. člen v madžarščini: more on vöodsztáti z-imenikom vréd KOJ 1833, 136; Govorênya-tálov szo eta naszledüvajôcsa: imenik (névelo) AIN 1876, 9; Gde ne trbe nücati imenika AIN 1876, 24
2. imenik, kazalo: Imenik (névmutató) KOJ 1833, 12
Celotno geslo
Pohlin
Jezikovna
Izvor priimka »Besednjak«
Prosim za razlago priimka Besednjak. V Sloveniji Besednjakov ni prav veliko, spoznala pa sem družino iz Splita s priimkom Besednik.
Pleteršnik
Prekmurski
nazvéjstiti tudi nazvéistiti tudi nazvéstiti -im dov. oznaniti: Jelenteni; znamenüvati, nazvejsztiti KOJ 1833, 161; ka je, ka mi más nazvejſztiti KŠ 1771, 415; Gda hocses ſzrcz ſzkrovnoſzti nazvejſztiti BKM 1789, 2; poſzlani ſzam ktebi, naj ti eta povejm i naſzvejſztim KŠ 1771, 162; i tá pridoucsa vám nazvejſzti KŠ 1771, 320; Vnyem ſzvo miloscso nazvejſzti BKM 1789, 25; idoucsa nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35; nazvejſztite Jakubi i bratom eta KŠ 1771, 380; ino ſzi nazveiſztil meni SM 1747, 67; ino ſzi je nazvejſzto tim málicskim KŠ 1771, 37; ár ſzi ti ſzám Boug tou nazvejſzto KM 1790, 107; on ga je nám nazvejſzto KŠ 1754, 102; niti pridoucsi ſto bratov je kaj nazvejſzto od tébe hüdoga KŠ 1771, 429; za iſztino dr'sati, ka je Boug nazvejſzto KMK 1780, 4; piſzmo naprej je nazvejſztilo Ábrahámi KŠ 1771, 561; Nazvejſztili ſzo pa nyemi, kaj Jezus ide mimo KŠ 1771, 233; Imenik .. kakti poká'se, i nazvejszti KOJ 1833, 13; Imenik .. kakti poká'ze i nazvêszti AIN 1876, 24; Nazvêszti Szlugom tvojim csinênye tvoje TA 1848, 75
nazvéjstiti se tudi nazvéstiti se -im se oznaniti se, naznaniti se: Paſztérom naſzvejſzti ſze BKM 1789, 6; Paſztérom ſze nazvêſzti, Po Anyelszkoj právoj povéſzti BRM 1823, 4; I pred Kriſztusom ſze mores nazvejſztiti SŠ 1796, 27; nego, naj ſze nazvejſztijo dela Bo'za vu nyem KŠ 1771, 296; Tou ſzo 'Zeleli; Dabiſze nyim nazvejſzto BKM 1789, 8
nazvéjsteni -a -o naznanjen: ér je na vsze, ka nyemi je nazvejszteno, rad pravo KOJ 1848, 72
nazvéjščeni -a -o
1. oznanjen: Eta je pa ta rejcs, ſtera je vám nazvejſcsena KŠ 1771, 705; Ár je tak nazvejſcseni, Da bode on Odküpitel BKM 1789, 56; Ár mi je nazvejſcseno od váſz KŠ 1771, 491
2. označen: da szo niki rejtki szpadáji nej nazvejscseni, potrejbno je KOJ 1833, 81; nazvejszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3
nazvéjstiti se tudi nazvéstiti se -im se oznaniti se, naznaniti se: Paſztérom naſzvejſzti ſze BKM 1789, 6; Paſztérom ſze nazvêſzti, Po Anyelszkoj právoj povéſzti BRM 1823, 4; I pred Kriſztusom ſze mores nazvejſztiti SŠ 1796, 27; nego, naj ſze nazvejſztijo dela Bo'za vu nyem KŠ 1771, 296; Tou ſzo 'Zeleli; Dabiſze nyim nazvejſzto BKM 1789, 8
nazvéjsteni -a -o naznanjen: ér je na vsze, ka nyemi je nazvejszteno, rad pravo KOJ 1848, 72
nazvéjščeni -a -o
1. oznanjen: Eta je pa ta rejcs, ſtera je vám nazvejſcsena KŠ 1771, 705; Ár je tak nazvejſcseni, Da bode on Odküpitel BKM 1789, 56; Ár mi je nazvejſcseno od váſz KŠ 1771, 491
2. označen: da szo niki rejtki szpadáji nej nazvejscseni, potrejbno je KOJ 1833, 81; nazvejszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 50
Dostopnost