apnéničar -ja m (ẹ̑)
kdor dela pri apnenici: bil je lovec, oglar in apneničar
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
apórt -a m (ọ̑)
1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu
2. naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja:
1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu
2. naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja:
Pravopis
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc]
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec
- žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
čakalíšče -a s (í)
kraj za čakanje: čakati na trolejbus na čakališču / na avtobusni postaji bodo zgradili čakališče
// lov. prostor, kjer lovec čaka divjad: pozna vsa čakališča za srnjaka; lovsko čakališče
kraj za čakanje: čakati na trolejbus na čakališču / na avtobusni postaji bodo zgradili čakališče
// lov. prostor, kjer lovec čaka divjad: pozna vsa čakališča za srnjaka; lovsko čakališče
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
SSKJ²
črnopóljen -jna -o prid. (ọ̑)
šah., v zvezi črnopoljni lovec lovec, ki se premika po črnih poljih: beli je zamenjal črnopoljnega lovca
šah., v zvezi črnopoljni lovec lovec, ki se premika po črnih poljih: beli je zamenjal črnopoljnega lovca
Pravopis
SSKJ²
déti2 dénem dov., dêni deníte (ẹ́)
1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok!
2. star. izraziti z besedami; reči, dejati1: kaj deneš?
3. v členkovni rabi, v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: deniva, da sprejmem vaš predlog; denimo, da bi pogledala v leksikon
// izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: težja fizična dela, denimo selitve; ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo
● star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede
1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok!
2. star. izraziti z besedami; reči, dejati1: kaj deneš?
3. v členkovni rabi, v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: deniva, da sprejmem vaš predlog; denimo, da bi pogledala v leksikon
// izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: težja fizična dela, denimo selitve; ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo
● star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede
Celotno geslo
Vezljivostni G
déti dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.
Pravopis
SSKJ²
dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams
- dívje prisl.:
divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo
● ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi
Pravopis
dívji -a -e; bolj ~ (í) ~ lovec; zelo ~; poud.: ~ dir |zelo hiter|; Otroci so preveč ~ |neugnani, razposajeni|; ~e barve |čudne, nenavadne|; ~a jeza |zelo huda|; divji na koga/kaj biti ves ~ ~ sina |zelo jezen|; biti ves ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|
dívje -ega s, pojm. (í) imeti kaj ~ega v svoji naravi
dívjost -i ž, pojm. (í)
dívje -ega s, pojm. (í) imeti kaj ~ega v svoji naravi
dívjost -i ž, pojm. (í)
Bovški
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 204
Dostopnost