baháč -a m (á)
kdor se (rad) baha: kadar je pijan, je velik bahač; imajo ga za lažnivca in bahača
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
baháški -a -o prid.(á)
ki se zelo baha: to so bahaški ljudje; iz bahaške družine je / bahaške besede
ki se zelo baha: to so bahaški ljudje; iz bahaške družine je / bahaške besede
- baháško prisl.:
bahaško se vesti
SSKJ²
Pleteršnik
báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
Celotno geslo
eSSKJ
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]
- 1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
- 2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se
- 2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
SSKJ²
báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ)
čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki
// postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom
● bahati se s tujim ali pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki
// postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom
● bahati se s tujim ali pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
Celotno geslo
Sinonimni
báhati se -am se nedov.
s čim pretirano hvaliti samega sebe, poveličujoč lastna dejanja, lastnosti, stanja
SINONIMI:
postavljati se, ekspr. bahariti se, ekspr. bahatiti se, nar. brstiti se, slabš. čeljustiti se, zastar. dičiti se, nar. hršiti se, star. hrustiti se, ekspr. hvaličiti se, ekspr. hvalisati se, ekspr. izprsavati se, ekspr. junačiti se, ekspr. koračiti se, ekspr. korajžiti se, ekspr. košatiti se, ekspr. laskati se, ekspr. napenjati se, ekspr. napihavati se, ekspr. napihovati se, ekspr. peteliniti se, ekspr. poviševati se, star. prevzetovati, ekspr. prsiti se, knj.izroč. razprezati se, knj.izroč. renomirati, nar. sračiti se, ekspr. ščeperiti se, ekspr. širokoustiti se, ekspr. šopiriti se, zastar. švadronirati, ekspr. tolči se po prsih, ekspr. trkati se na prsi, ekspr. ustiti se, sleng. važiti se, knj.izroč. veličati se, knj.izroč. veličiti se
GLEJ ŠE SINONIM: postavljati se
Celotno geslo
Vezljivostni G
báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
SSKJ²
bahàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi
ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi
- bahávo prisl.:
bahavo napovedovati velike uspehe
Celotno geslo
Sinonimni
bahàv -áva -o prid.
ki se (rad) baha
SINONIMI:
bahat, ekspr. bahačast, ekspr. bahaški, ekspr. hvalisav, knj.izroč. hvastav, ekspr. našopirjen, ekspr. postavljaški, knj.izroč. razusten, ekspr. širokousten, ekspr. šopiren, sleng. važen, knj.izroč. veličav
Jezikovna
Je »ženska« – človek ali oseba?
Zanima me, zakaj pri razlagi besede moški piše, da je človek moškega spola, pri besedi ženska pa, da je oseba ženskega spola. A ženska ni človek?!
SSKJ²
korájžiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. spodbujati, opogumljati: le popij! jo je korajžila / korajžil je sina
knjiž. spodbujati, opogumljati: le popij! jo je korajžila / korajžil je sina
- korájžiti se
delati se pogumnega: korajžila se je, celo smejati se je hotela / ekspr. korajži se, da je vse sam naredil hvali se, baha se / tema je bila in vso pot se je korajžil hrabril
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
pérje Frazemi s sestavino pérje:
bahati se s pávjim pérjem, baháti se s tújim pérjem, kítenje s tújim pérjem, kítiti se s pávjim pérjem, kítiti se s tújim pérjem, krasíti se s tújim pérjem, pávje pérje, ponášati se s tújim pérjem, postávljati se s tújim pérjem, šopíriti se s pávjim pérjem, šopírjenje s tújim pérjem
bahati se s pávjim pérjem, baháti se s tújim pérjem, kítenje s tújim pérjem, kítiti se s pávjim pérjem, kítiti se s tújim pérjem, krasíti se s tújim pérjem, pávje pérje, ponášati se s tújim pérjem, postávljati se s tújim pérjem, šopíriti se s pávjim pérjem, šopírjenje s tújim pérjem
SSKJ²
postavljáč -a m (á) ekspr.
1. kdor kaj postavlja: bil je za postavljača kegljev
2. kdor se (rad) postavlja, baha: tisti postavljač mi je zelo zoprn; ti fantje so znani postavljači in pretepači
1. kdor kaj postavlja: bil je za postavljača kegljev
2. kdor se (rad) postavlja, baha: tisti postavljač mi je zelo zoprn; ti fantje so znani postavljači in pretepači
SSKJ²
postavljáški -a -o prid. (á)
ki se (rad) postavlja, baha: postavljaški človek; ne bodi tako postavljaški
ki se (rad) postavlja, baha: postavljaški človek; ne bodi tako postavljaški
SSKJ²
postávljati -am nedov., stil. postavljájte; stil. postavljála (á)
1. delati, da pride kaj
a) kam v pokončnem stanju: postavljati knjige na polico, steklenice v shrambo / pri hoji je postavljal palico daleč predse
b) kam sploh: kadar je deževalo, je postavljala lončnice ven / postavljati ovire za tek
c) kam z določenim namenom: postavljati mejnike, prometne znake / postavljati naprodaj, na ogled / ločil ne zna postavljati
č) iz ležečega v pokončni položaj: vsak dan je hodil za nekaj ur postavljat keglje; bolnik se je s težavo postavljal na noge
2. delati, da pride kdo
a) v določeno držo, določen položaj: učence so postavljali v vrsto; rad se je postavljal pred vrata in ogledoval mimoidoče / konj se je postavljal na zadnje noge
b) kam z določenim namenom: postavljati straže, zasedo / učitelj je otroke za kazen postavljal v kot
3. graditi, zidati: v prostem času je pomagal sosedu postavljati hišo; postavljati ograjo / postavljati spomenike narodnim herojem / postavljati šotore sestavljati ogrodje in nanj napenjati šotorsko krilo
4. nav. ekspr. določati, izbirati koga za določeno delo, funkcijo: radi so ga postavljali za razsodnika v sporih / postavljali so ga na odgovorna mesta / postavljati koga za zgled
// z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: tega prijatelja postavlja visoko nad druge / postavljati svoja dognanja ob tuja primerjati
5. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postavljati predloge, zahteve; otrok neprenehoma postavlja vprašanja / postavljati diagnozo
6. publ. uprizarjati, izvajati: to delo so postavljali že v mnogih gledališčih
7. nav. ekspr. določati, predpisovati: postavljati norme, pravila, roke / postavljali so cene novim izdelkom
8. nav. ekspr. ponujati, streči: postavljati jedi na mizo / pijačo so postavljali pred goste v sobi pred jedilnico
● ekspr. postavljati prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; pog. postavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; ekspr. začeli so postavljati na noge novo vojaško organizacijo ustanavljati; to vprašanje so že večkrat postavljali na dnevni red začeli obravnavati; publ. postavljati pod vprašaj celotno delovanje organizacije dvomiti o kvaliteti njenega delovanja; ekspr. to ga postavlja v slabo luč razkriva njegove negativne, slabe lastnosti
♦ šport. postavljal je dobre, rekordne čase dosegal dobre, rekordne rezultate pri hitrostnem športu; na prvenstvih postavljajo nove svetovne rekorde dosegajo; tisk. postavljati sestavljati črke v besede
1. delati, da pride kaj
a) kam v pokončnem stanju: postavljati knjige na polico, steklenice v shrambo / pri hoji je postavljal palico daleč predse
b) kam sploh: kadar je deževalo, je postavljala lončnice ven / postavljati ovire za tek
c) kam z določenim namenom: postavljati mejnike, prometne znake / postavljati naprodaj, na ogled / ločil ne zna postavljati
č) iz ležečega v pokončni položaj: vsak dan je hodil za nekaj ur postavljat keglje; bolnik se je s težavo postavljal na noge
2. delati, da pride kdo
a) v določeno držo, določen položaj: učence so postavljali v vrsto; rad se je postavljal pred vrata in ogledoval mimoidoče / konj se je postavljal na zadnje noge
b) kam z določenim namenom: postavljati straže, zasedo / učitelj je otroke za kazen postavljal v kot
3. graditi, zidati: v prostem času je pomagal sosedu postavljati hišo; postavljati ograjo / postavljati spomenike narodnim herojem / postavljati šotore sestavljati ogrodje in nanj napenjati šotorsko krilo
4. nav. ekspr. določati, izbirati koga za določeno delo, funkcijo: radi so ga postavljali za razsodnika v sporih / postavljali so ga na odgovorna mesta / postavljati koga za zgled
// z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: tega prijatelja postavlja visoko nad druge / postavljati svoja dognanja ob tuja primerjati
5. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postavljati predloge, zahteve; otrok neprenehoma postavlja vprašanja / postavljati diagnozo
6. publ. uprizarjati, izvajati: to delo so postavljali že v mnogih gledališčih
7. nav. ekspr. določati, predpisovati: postavljati norme, pravila, roke / postavljali so cene novim izdelkom
8. nav. ekspr. ponujati, streči: postavljati jedi na mizo / pijačo so postavljali pred goste v sobi pred jedilnico
● ekspr. postavljati prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; pog. postavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; ekspr. začeli so postavljati na noge novo vojaško organizacijo ustanavljati; to vprašanje so že večkrat postavljali na dnevni red začeli obravnavati; publ. postavljati pod vprašaj celotno delovanje organizacije dvomiti o kvaliteti njenega delovanja; ekspr. to ga postavlja v slabo luč razkriva njegove negativne, slabe lastnosti
♦ šport. postavljal je dobre, rekordne čase dosegal dobre, rekordne rezultate pri hitrostnem športu; na prvenstvih postavljajo nove svetovne rekorde dosegajo; tisk. postavljati sestavljati črke v besede
- postávljati se
1. z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: postavljati se pred kom; postavljati se z bogastvom, junaštvom, lepoto; postavlja se s svojo telesno močjo; ne mara se postavljati s svojim znanjem / postavlja se z novo obleko baha se
2. ekspr., v zvezi z za poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: vedno se postavlja za pravice delavcev; vsi se hočejo postavljati zanjo
● ekspr. postavljati se komu po robu upirati se mu
- postavljáje :
hodil je, postavljaje noge zelo previdno; postavljaje se z novo obleko, je hodila po sobi gor in dol
- postavljajóč -a -e:
postavljajoč si velike cilje, je sanjal o lepi prihodnosti; hodil je, krepko postavljajoč okovano palico na trda tla
- postávljan -a -o:
težko je odgovarjal na spretno postavljana vprašanja
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost