Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
cendràv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. jokav, cmerav: govoriti s cendravim glasom; cendrav otrok / cendrav piščanec
Pravopis
cendràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. |jokav, cmerav|: ~ otrok
cendrávost -i ž, pojm. (á) slabš. |jokavost, cmeravost|
SSKJ²
cméra in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš.
1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera
// malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera
2. cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero
SSKJ²
cmeràv -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́)
nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne
    cmerávo tudi cméravo prisl.:
    cmeravo govoriti
Pravopis
cmeràv -áva -o in cmérav -a -o tudi cmêrav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; ẹ́; é) slabš. |jokav|
cmerávost -i in cméravost -i tudi cmêravost -i ž, pojm. (á; ẹ́; é) slabš. |jokavost|
Celotno geslo Sinonimni
cmeràv -áva -o prid.
GLEJ SINONIM: jokav, jokav, malodušen, sentimentalen
Celotno geslo Etimološki
cmerȁv – glej cmẹ́riti se
Pleteršnik
cmę́rav, adj. weinerlich, Jan.
Zadrečki
cmerav gl. cerkljiv
SSKJ²
cmeríkav -a -o prid. (í)
ekspr. cmerav: postal je cmerikav / cmerikav obraz
Celotno geslo Etimološki
cmẹ́riti se cmẹ̑rim se nedov.
Celotno geslo Kostelski
kisel ► ˈkiːsȯu̯ -sėla -ȯ prid.
Celotno geslo Kostelski
pida ► ˈpida -e ž
Celotno geslo Kostelski
repa ► ˈrėːpa -e ž
SSKJ²
tožljív -a -o prid. (ī í)
1. ki rad toži, zatoži: tožljiv sošolec; tožljiva ženska
2. knjiž. za katerega se lahko toži: tožljivi izrazi; tožljivo žaljenje koga
3. star. otožen, žalosten: zmeraj je sam, zmeraj tožljiv
● star. od zaspanosti tožljiv otrok cmerav
Jezikovna
Zapis besed »glodalec« in »hranivo«

Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.

Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.

Število zadetkov: 16