Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
eremít -a m (ȋ)
knjiž. puščavnik, samotar: eremiti iz prvih časov krščanstva; živeti kot eremit
Pravopis
eremít -a m, člov. (ȋ) izobr. puščavnik, samotar
eremítinja -e ž, člov. (ȋ) izobr. puščavnica, samotarka
Celotno geslo Sinonimni
eremít -a m
GLEJ SINONIM: puščavnik, samotar
Celotno geslo Hipolit
eremit samostalnik moškega spola
Vorenc
eremit m, F2, anachoreta, en puszhavnik, eremyt; eremita, puṡzhavnik, hoſtnik, eremyt
Pleteršnik
hǫ̑stnik, m. 1) der Waldbewohner, der Wäldler, Šol.; hostniki, die Waldleute, Cig.; — der Eremit, Dict.; — 2) der Räuber, Guts., Mur., Cig., C.; — 3) divji mož, LjZv.
Pleteršnik
pustinják, m. der Eremit, Alas., Cig., SlN.
Število zadetkov: 7