Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
Celotno geslo Sinonimni
dúh2 -a m
vonj, navadno po čem slabem, pokvarjenempojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. hlap, zastar. izduha, knj.izroč. priduh, zastar. vzduh
GLEJ ŠE SINONIM: voh
GLEJ ŠE: smrdeti
SSKJ²
gníl -a -o stil. -ó [gniu̯prid. (ȋ ī)
1. ki gnije ali je že zgnil: gnil les; gnila slama; gnilo in plesnivo grozdje; duh po gnilih jajcih; prodajali so tudi gnilo sadje / gnil zob / ekspr. gnila rana gnojna; voda že toliko časa stoji, da je že kar gnila; pren., slabš. gnila, smradljiva zadovoljnost
 
alp. gnil sneg otajan, star sneg, ki se seseda; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev
2. slabš. pokvarjen, malovreden, slab: to je popolnoma gnil človek; gnila družba / razkrivati gnile razmere; gnilo gospodarstvo
    gníli -a -o sam.:
    skušal je iztrebiti vse, kar je bilo gnilega in nezdravega
     
    iron. nekaj je gnilega v deželi danski
Vorenc
gnil prid.F13, catheracticumarznia katera divje nepridnu inu gnylu meſſú odjéda; deacinatus, -a, -umod gnîlih jagod tá otrébleni groṡd; exputrescereſegnîti, gnylu rátati; febris putridagnyla marṡliza; fracidus, -a, -umgnyl; fragilis, -lelahku k'reṡbyenîu, ſlabu, ſláb, gnyl, rotán; marcidus, -a, -umgnyl, pléſniu, ṡkaṡhen; putrefactus, -a, -umgnyl, vſmraden, ſtrohnên; putreregnylu inu ṡkaṡhenu biti; putresceregnylu perhajati, ali gnyti; rancidus, -a, -umpleiſniu, gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou; saniosus, -a, -umgnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; tabidus, -a, -umgnyl, uvel, gnoján
Vorenc
grozd mF14, acinus, -ijagodiza, pizhki, grosda jagoda, paperki; botrusgroṡd; brisaṡtlazhenih grosdou tropine; brisa, -aeen groſd, kateri je perpravlen ẛa mósht tlazhetnîu; bumammagrosdi s'debelimi jagodami; cyprus, -pri, g:fae: en zvitezhi groṡd; deacinatus, -a, -umod gnîlih jagod ta otrébleni groṡd; druppagrosd, kateri farbast perhaja; pampinarium, -rÿtá preṡ groṡda mladiza na vinṡki terti; racematus, -a, -umkar ima groṡde, ali zheſhule; racemosus, -a, -umpolhin groṡdú, ali zheſſuliz; racemus, -migróṡd, zheſhula, ali zheſſula, groṡda pezil, inu druṡih mladiz; uva, uvaegroṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl
Vorenc
jagoda žF20, acinigoſte jagode; acinus, -ijagodiza, pizhki, grosda jagoda, paperki; bacca, -aeṡarnîe jagode kateru v'kupai ne ſtoji; bumammagrosdi s'debelimi jagodami; chamaelaeaena ſorta ẛeliszha s'zhernimi jagodami; circaejum, sive mandragoreNadlix, derṡklivke jagode; corymbiferkar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody; cynosbataardezhe jagode na ſhpizhaſtim ternîu; deacinatus, -a, -umod gnîlih jagod tá otrébleni groṡd; faeciniae uvaejagode od grosdja, katere doſti tropyn dadó; fraga, -orumjagode; fragumjagoda; fragum. Erdtber. Erdtbeer. jagoda; malache, -chisſliṡ ṡeliṡzhe, ta veliki ſliṡ, kateri ima okrogle jagode kakòr ſyrze; mandragora, -aenadlix ṡeliṡzhe: darṡtlivke goṡdne jagode; nucleus acinitá pezhik v'jagodi groṡdja; ornus, -nijavor: tudi tá beili tern, ali glóg, ima ardezhe jagode ṡa tyze; ruscus, -ci, vel ruscum, -cimiſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami; solanum, -nipaſje jagode, ṡeliṡzhe; trychnon, quae et strychnonpaſje jagode, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
jagoda žF2, potentila jagode, Scopoli [572, 574: Potentilla. Carniol. Jagada. Jagode; v seznamu Nom. Carn. Jagode]; rhamnus, -nimetulove jagode Scopoli [589: Rhamnus. Incolis. Metulloue Jaghe; tudi v seznamu Nom. Carn. Metulloue jaghe]
SSKJ²
kótnik -a m (ọ̑)
1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik
// naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom
2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih kotnikov
SSKJ²
miázma -e ž (ȃ)
med., po nekaterih starejših teorijah izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni: iz močvirja se dviga strupena miazma; pren., knjiž. živi v ozračju, nasičenem z miazmami slabih zgledov
Celotno geslo Sinonimni
miázma -e ž
med. izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni
SINONIMI:
med. miazem
Vorenc
otrebljen del.deacinatus, -a, -umod gnîlih jagod tá otrébleni groṡd
SSKJ²
vodíkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na vodik: vodikov plamen / vodikove spojine
 
fiz. vodikov ion pozitivno naelektren atom vodika; kem. vodikovi halogenidi; vodikov peroksid; vodikov sulfid spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih; vodikova vez privlačna sila med molekulami, v katerih je vodikov atom vezan na atom elementa, ki močno privlači elektrone; voj. vodikova bomba bomba velike jakosti, pri kateri so glavna sestavina eksploziva izotopi vodika
SSKJ²
zapovrstjó prisl. (ọ́)
1. izraža zaporedno razvrstitev v prostoru, času: zapovrstjo korakati, stati / naštel je knjige zapovrstjo, kakor so izhajale; oglej si te slike zapovrstjo
2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: pili so zapovrstjo iz enega kozarca; ob odhodu so jima zapovrstjo zaželeli srečno pot
3. izraža, da si časovne enote, ponovitve, stvari neposredno sledijo: več dni zapovrstjo so jo opazovali; zmagal je dvakrat zapovrstjo; več zob zapovrstjo je gnilih
// izraža, da si kaj sledi v majhnih časovnih presledkih: zapovrstjo je izdal več knjig; poleti je bilo več prireditev zapovrstjo
● 
ekspr. tega fanta ji odsvetujejo vsi zapovrstjo prav vsi
SSKJ²
zdràv zdráva -o prid. (ȁ ā)
1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma; ant. bolan: zdrav otrok; biti, ostati zdrav; počutiti se zdravega; duševno, telesno, umsko zdrav; popolnoma zdrav; ekspr. ste vsi čili in zdravi; ekspr. vrnil se je živ in zdrav; zdrav kot dren, riba / zdrave in bolne rastline; vse živali so še zdrave / kot pozdrav (ob slovesu): pa zdravi bodite; ostani zdrav
// ki izraža, kaže tako stanje: biti zdravega videza; imeti zdravo barvo; zdrava rdečica / zdrav glas; zdravo dihanje
2. ki kaže trdno, notranje ubrano duševno stanje: zdrava osebnost / zdrava družba, družina; ljudstvo je ostalo v jedru zdravo
3. ki je v normalnem, naravnem stanju in dobro opravlja svoje funkcije: zdravi udje, zobje; zdrav želodec; njegovo srce je zdravo
// ki poteka brez motenj, v skladu z normalnim, naravnim: skrbeti za zdrav psihofizični razvoj otrok; zdrava rast rastlin / imeti zdrav tek; zdrava potreba po čem
4. ki temelji na pozitivnem, naravnem, normalnem: zdrav humor; zdravi nauki, nazori; zdrava presoja; zdrava samozavest / imeti zdrav čut za kaj; ekspr.: zdrav razum; biti pri zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / zdravi odnosi med ljudmi; zdrava vzgoja
5. ki ne vsebuje zdravju škodljivih snovi: zdrav zrak; zdrava hrana; malo vode je še zdrave
// ki dobro, ugodno deluje na zdravje: črni kruh je bolj zdrav kot beli / zdravo okolje; zdravo podnebje / zdravi užitki; smeh je zdrav; zdravo razvedrilo; tako življenje ni zdravo; pren. odrasti v zdravem ozračju
6. nav. ekspr. ki zaradi svojih pozitivnih lastnosti ugodno vpliva na kaj: zdrava ambicioznost; zdrava konkurenca, kritika / to je zdrava osnova za preporod kulture
// ki deluje dobro in daje uspešne rezultate: zdrava finančna politika; zdravo gospodarstvo
7. ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri: zdrav les / odbrati zdrave sadeže od gnilih; zelnate glave so zdrave samo še v sredini / zidovje je zdravo in trdno, streha pa ne več; pren. zdravi temelji družbe
● 
pog., ekspr. odnesti zdravo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. ravnati po zdravi pameti premišljeno, razsodno; pog., ekspr. ni zdrava, če ne nagaja vedno nagaja; zelo rada nagaja; star. zdrava, grofica celjska pozdravljena
    zdrávo prisl.:
    zdravo misliti; zdravo živeti; zdravo rdeča lica / v povedni rabi zdravo je iti na zrak
     
    ekspr. z njim se ni zdravo prepirati ni dobro, koristno; ekspr. zate bo najbolj zdravo, če to pustiš pri miru najbolje, najbolj koristno
    zdrávi -a -o sam.:
    zdravi ne razume bolnega; to je samo za zdrave
SSKJ²
žveplovodík -a m (ȋ)
spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih, kem. vodikov sulfid: meriti količino žveplovodika v zraku; vonj po žveplovodiku
Število zadetkov: 14