Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
nagájati tudi nagajáti -am tudi nagájati -am nedov. nagájaj -te tudi -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; nagájal -ála tudi -al -ala, nagájat; nagájanje tudi nagajánje; (nagájat) (á/á á; á) komu ~ sošolcu; olepš. Zdravje mu ~a |ni več popolnoma zdrav|; nagajati komu z/s kom ~ajo mu s sosedovo hčerko |šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|; Otroci ~ajo; poud. Dovodna cev ~a |ne dela dobro|
Pravopis
ponagájati tudi ponagajáti -am tudi ponagájati -am dov. ponagájanje tudi ponagajánje; drugo gl. nagajati (á/á á; á) komu ~ sošolcu; poud. ponagajati komu z/s kom/čim Ponagajali so mu s sosedovo hčerko |pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|
Pravopis
svét2 -a -o; -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȇ) ~o bitje; ver. ~o rešnje telo v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi ~o Rešnje telo |zakrament; posvečena hostija|; poud. delati se ~ega |dobrega, pravičnega|; poud.: svet komu/čemu Ta stvar mu je ~a |ima zanj zelo veliko vrednost|; svet za koga/kaj Ta kraj je zanj ~ |ima zanj zelo veliko vrednost|
svéti -a -o (ẹ́) ver. ~ večer
svéti -ega m (ẹ́) vsi ~ in vsi svêti |praznik|
svéto -ega s, pojm. (ẹ́) odkriti kaj ~ega
svetóst -i in svétost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́) poud. ~ življenja |zelo velika vrednost|
Pravopis
zató1 prisl. (ọ̑)
1. vzročn. Ima velika pooblastila, vendar ~ še ne bi smel tako ravnati; Upali so, da bo zadeva hitro urejena in da bodo ~ kmalu doma; Vse to so vzdržali ~, ker so bili mladi
2. namer. Smem nekaj predlagati? -Kar daj, (saj) ~ smo tukaj; Fotografije so dodali ~, da bi bila knjiga bolj zanimiva
3. ozirn. Ta jed resda ni izdatna, je pa ~ bolj zdrava; Četudi prebere vse knjige, ~ še ne bo pameten

zató -- m (ọ̑) odgovarjati samo z ~; poud. Vsak zakaj ima svoj ~ |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
Pravopis
žénska -e ž, člov. (ẹ́) frizer za ~e; poud. Postala je prava ~ |Ima značilne telesne lastnosti ženske|; žarg. ob sebi imeti svojo ~o svojo ženo, svoje dekle; pojm., poud. V njej je premalo ~e |Ima premalo ženskih lastnosti|
Pravopis
ôče -éta m, člov., im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́) spoštovati ~a; postati ~; biti v sorodu po ~u; To ima po ~u |ima njegove lastnosti|; krušni ~ |očim; rednik, hranitelj|; stari ~ |ded|; sveti ~ |papež|; ~ frančiškan; ~ Marko Pohlin; poud.: ~ eksistencialistične filozofije |pobudnik|; vera naših ~ov |prednikov|; biti cel ~ |biti zelo podoben očetu|
Pravopis
zakáj1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico

zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
Pravopis
anacíden -dna -o (ȋ) zdrav. |ki ima premalo kisline|
anacídnost -i ž, pojm. (ȋ) zdrav. |pomanjkanje kisline|
Pravopis
bledolíčen -čna -o; -ejši -a -e (í ȋ í; ȋ; í; ȋ) poud. ~o dekle |ki ima bleda lica|
bledolíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud.
Pravopis
bràt bráta m, člov., im. mn. brátje tudi bráti (ȁ á) mlajši ~; ~ njegove žene; Podobna sta si kakor ~ ~u; samostanski ~; manjši ~je frančiškani; izobr. solunska ~a Ciril in Metod; poud. To je med ~i vredno toliko |ima zmerno, primerno ceno|; vznes.: ~je Čehi; biti komu ~ po duhu; ~a v nesreči
Pravopis
cérovec -vca m s -em člov. (ẹ́) star. Šparovec ~a najde |Varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike|
cérovčev -a -o (ẹ́) star.
Pravopis
cvetéti -ím nedov. cvêti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; cvetênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Češnje že ~ijo; poud.: Fant kar ~i |ima lep, zdrav videz|; Podjetje je cvetelo |dobro uspevalo|; Rokavi so začeli ~ |se trgati, cefrati|; prim. cvêsti, cvèsti
Pravopis
debeloglávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor ima debelo, veliko glavo|
debeloglávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
debeloglávčev -a -o (ȃ) poud.
Pravopis
debelolíčnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |kdor ima debela lica|
debelolíčnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
debelolíčnižev -a -o (ȋ) poud.
debelolíčničin -a -o (ȋ) poud.
Pravopis
debelolíčnik -a m, člov. (ȋ) poud. |kdor ima debela lica|
Pravopis
debelorítnež -a m z -em člov. (ȋ) nizk. |kdor ima debelo zadnjico|
debelorítnica -e ž, člov. (ȋ) nizk.
debelorítnežev -a -o (ȋ) nizk.
debelorítničin -a -o (ȋ) nizk.
Pravopis
debelorítnik -a m, člov. (ȋ) nizk. |kdor ima debelo zadnjico|
Pravopis
deficíten -tna -o (ȋ) ~a panoga |ki ima primanjkljaj, izgubo|
deficítni -a -o (ȋ) ~ material deficitarni material
deficítnost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
dragocén -a -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ́) ~ nakit dragocen komu/čemu Spomin nanjo mu je ~
dragocéni -a -o (ẹ́) poud. zapravljati ~ čas |ki ima poseben pomen|
dragocénost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ umetnine; števn. prodati ~i
Pravopis
dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo
Število zadetkov: 182