Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
kétna samostalnik ženskega spola
    1. pogovorno veriga, zlasti za privezovanje, omejevanje svobode 
      1.1 pogovorno veriga kot okras, del obleke, oprave  
      1.2 pogovorno verižica, navadno večja, debelejša  
      1.3 navadno v množini, pogovorno avtomobilska veriga za vožnjo v zimskih razmerah  
      1.4 pogovorno veriga na kolesu  
    2. pogovorno veriga, sklenjeno zaporedje, sestav česa 
Svetokriški
močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
Svetokriški
privezan -a prid. privezan, zvezan: Tityus pak je per eni skali pervesan im. ed. m ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu perveſan im. ed. m ǀ na frai gaſſi je pervesana im. ed. ž ſtala ǀ vidi to nesrezhno, inu fardamano Nuno ſestrizhno svojo, v' taisti gorezhi shterni s'gorezhmi Ketnami pervesano tož. ed. ž ǀ So shli, ter najdeio letu sherbe pervesanu tož. ed. s na gaſſi pred hisho
Svetokriški
privezati -vežem dov. privezati: ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat nedol. ǀ imaio Thereſio ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit, inu njo ven kot, v' ta drugi njega s' ketnami perveſat nedol. ǀ k' enimu ſtebru perueſat nedol. ǀ vſe na eno shpago perveshe 3. ed. ǀ k' enimu ſtebru ga pervesheio 3. mn. ǀ puſti nej shtriki te lubesni Boshje tebe h' Chriſtusa perveshejo 3. mn. ǀ s' eno shelesno Ketno ga sa urat perveſſejo 3. mn. ǀ tega ſo bilij Ajdij na eno mehko postelo pervesali del. mn. m
Svetokriški
štrik -a m vrv: Rabel ga obejſſi, ali shterk im. ed. ſe uterga ǀ de bi njemu shterk tož. ed. odresal, na katerem viſſi ǀ per Altarju ſo bily njemu en ſkterk tož. ed. na vrat vergli ǀ po shtriki mest. ed. pleſsat, inu nepadit ǀ sedaj s'eno nogo, sedaj s'eno roko na shtriku mest. ed. viſsil ǀ puſti nej shtriki im. mn. te lubesni Boshje tebe h' Chriſtusa perveshejo ǀ de bi in naſs reshil od shtrikou rod. mn. te vezhne ſmerti ǀ jadra reſtarga, drevu polomi, shtrike tož. mn. poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah mest. mn. pleſal ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki or. mn. kakor eniga tatu ſveſat ǀ ga sazhneio s' shtriky or. mn., inu ketinami kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat ǀ s' mozhnimi shtrikami or. mn., inu ketnami ǀ s'shtrikami or. mn., inu ketnamy ſo ga bily ſveſali ǀ ga ſazhnejo ueſat s'shtrik or. mn., inu ketenamy ← srvnem. stric ‛vrv’
Svetokriški
vklenjen -a prid. vklenjen: sapovej s' velikem ſerdam, de imaio Thereſio ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit, inu njo ven kot, v' ta drugi njega s' ketnami perveſat, inu try cela lejta ſta bila taku vklenena im. dv. m (IV, 143)
Svetokriški
zvezan -a prid. 1. zvezan: na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan im. ed. m ǀ zhes duei leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan im. ed. m ǀ shtriki, inu ketne s' katerimi je bil sveſan im. ed. m ǀ kushovati ketne, is katerimi je bil ſvesan im. ed. m ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii ſueſan im. ed. m, inu sapleten prebivat ǀ Tamkaj v' plemeni shveplenskim leshi ſveſana im. ed. ž dusha tvoje lube zartane Mattere ǀ Aku bode hotal tebe v'keho svesaniga tož. ed. m ži. djati ǀ ta folk perpele Jeremia ſveſaniga tož. ed. m ži. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga tož. ed. m ži. k' ſebi perpelat ǀ shiviga ſo bily vjeli Saxonskiga Firshta, ter sveſaniga tož. ed. m ži. ſo bily k'Ceſariu perpelali ǀ kateriga hudizhy s' ketnamy ſvesaniga tož. ed. m ži. ſo pelali ǀ Lety njega terdu suesaniga tož. ed. m ži. dershè ǀ de bi Tebe sveſſaniga tož. ed. m ži. v' Jeruſalem pelali ǀ de preze imaio S. Blasha vlovit, inu sveſvniga tož. ed. m ži. k' njemu perpelat ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano tož. ed. ž ſta dershala ǀ Potle sapovej Olybrius en velik kad vode perneſti, inu ſveſano tož. ed. ž noter vurezhi ǀ de imaio Thereſio ſveſſano tož. ed. ž v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit ǀ kateri s' tabo sa Chriſtuſavo volo ſo ſvesani im. mn. m ǀ s'gorezhimy ketnamij ſo ſueſani im. mn. m, inu martrani ty puntarij Boshij ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell ſvesanih rod. mn. ǀ de bi vſe karſhenike svesane tož. mn. m v'Ieruſalem perpelal ǀ s' gorezhmi ketnami imaio, rokè, inu noge ſveſane tož. mn. ž ǀ s' svesanimy or. mn. rokamy ſpij 2. privezan, priklenjen: kadar bosh v'jetje padla na poſtelo svesana im. ed. ž od bolesni 3. povit, zavit: ter taku ſueſaniga tož. ed. m ži. ſo bili v' grob poſtavili
Število zadetkov: 7