Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola
1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Prekmurski
doségnoti -em dov.
1. doseči, z iztegnjeno roko ali predmetom priti do česa: pejneze vzeme, csi do nyih more doſzégnoti KM 1790, 52; doszégnoti KOJ 1833, 155; liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546; pren. tebé li zvörov morem doſzégnoti BKM 1789, 89; Bo'za rejcs doſzégne notri do razdeljenyá KŠ 1771, 677; ár me zdaj noucs doszégne KM 1783, 227; me zdaj noucs doſzégne BKM 1789, 388; Nyegova miloszt doszégne, Od roda do roda BKM 1789, 16; dácsa naj vszákoga popravici doszégne AI 1875, br. 2, 6; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 6; ga je neſzrecsa doſzégnola KMK 1780, 70
2. pri širjenju, napredovanju biti do kod: da vnosina povoden pride, one od nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; povôdni ednoga ne doszégnejo TA 1848, 24
3. biti, nahajati se v prostoru: leſzficzo, ſtera je od zémle do nebéſz doſzégnola KM 1796, 21; da ſzmo i notri do váſz doſzégnoli KŠ 1771, 546; imé nyegovo doszégne do odvêtka TA 1848, 37
doségnjeni -a -o dosežen: Vaso mené na gôsztom doszégnyeno pomáganye AI 1875, kaz. br. 1; pretrpijo nyih doszégnyeno nevolo AIP 1876, br. 3, 7
Prekmurski
dresélnost -i ž žalost: dreszélnoszt, 'saloszt KOJ 1833, 153; puna dreſzélnoſzti BKM 1789, 275; ne ſzpomené ſze vecs zdreſzélnoſzti KŠ 1771, 321; zakaj ji dreſzélnoſzt ſzprávlate KŠ 1771, 146; naj nejdem kvám pá vu dreſzélnoſzti KŠ 1771, 531; nyega dreſzélnoſzti ſzlatkoſzt ſzo czukra SM 1747, 77
Celotno geslo eSSKJ16
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh
Prekmurski
ednáki -a -o prid.
1. enak: niſteri pa ſzoudi, ka je vſzáki dén ednáki KŠ 1771, 479; Orszácski Ocsáki pa szprávlajo ednáki Jezik KOJ 1833, III; Stera je pa vſzej ednáka cséſzt KŠ 1754, 222; Vſzigdár vednákoj ſztálnoſzti KŠ 1754, 273; Edna, i ednáka Zmo'snoſzt KM 1783, 7; ár je tvoje ſzrczé ednáko pred Bogom KŠ 1771, 365; Ár nikoga nemam ednáke zmenom düſe KŠ 1771, 595; ednáke z-Ocsom Natúre KM 1783, 112; ka ſzo vſzi vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; bodo v-ednákom veſzélji SŠ 1796, 151; ſzo 'znyimi vednákoj vöri KŠ 1754, 105; geto ſzi vu ednákoj ſzoudbi KŠ 1771, 252; Trétye oſzoba vu Bo'zánſztvi, ſztera od Otsé i Sziná zednákim tálom vo ſzhája KŠ 1754, 122; i ſzunoli ſzo ſze zednákim tálom na oglejüvanya placi KŠ 1771, 402; vkup ſztanimo z-ednákim hotejnyem KM 1790, 88; Vidilo ſze je nám zednákov voulov vkup ſzprávlenim odebráne mo'zé poſzlati kvám KŠ 1771, 389; Zednákov zmo'znoſztyov poſzvejt BKM 1789, 119; Zmo'znoſztyom ednákom BKM 1789, 420; v-jeszén szta dén i nôcs ednákiva KAJ 1870, 159; ni od knám ednáki, ni od náſz KŠ 1754, 48; Kakda sze dr'sis med ednákimi KOJ 1845, 28
2. raven: gde je nê ednáka sztena KAJ 1870, 74
Prekmurski
ètak prisl. tako: etak právi TF 1715, 19; dá ga vucſenikom ſzvoim, etak rekocſi SM 1747, 39; i etak je mogo Kristus terpeti SM 1747, 20; Etak bode moj jezik gláſzo KŠ 1754, 233; Etak da bi Bo'ze rejcsi pſenicza lipou zácsala ráſzti KŠ 1771, 434; da ſze etak tvoja czérkev od dnéva do dnéva vu vſzem dobrom potrdjáva KŠ 1771, 849; Apoſtolſzke vöre valdüványe je etak KMK 1780, 7; Kak ſze more cslovik prekri'siti Etak KMS 1780, B; Ino etak právijo BKM 1789, 121; Etak ſze 'se kvám obrném SŠ 1796, 156; koga Boug etak blagoſzlovi SIZ 1807, 3; Gda vidim stere szi ti sztvôro, etak szi miszlim TA 1848, 7; Mati je obete'zála i etak je právila deteti KAJ 1870, 8; tô sze sztáble etak nájde AI 1875, kaz. br. 6; záto etak molimo BJ 1886, 8
Prekmurski
ètec prisl.
1. tod: ki ſcséjo prejk idti od etecz kvám KŠ 1771, 227; vzemte eta od etecz KŠ 1771, 269; od etecz med pogane pojdem KŠ 1771, 398; pren. Odkud je vojſzkuvanye? Nejli od etecz, tou je zvaſi náſzloboſzt KŠ 1771, 751; od etec za stiri lêta je vu Pári'z odiso AIP 1876, br. 6, 6
2. odslej: ne bodete me vidili od etecz máo AIP 1876, 79
Prekmurski
gédrni tudi gjèdrni -a -o prid. priden, prizadeven, zavzet: Gábor je gédrni AIN 1876, 24; Ár csi mo gedrni vu nasem krsztsansztvi KAJ 1848, 133; boj gyedrni vu ſtejnyi KŠ 1771, 639; psenicsno zrno, Stero Zegnili, i pá gyedrno, Z-zemlé vö pride SŠ 1796, 4; brata naſega vnogokrát gyedrnoga bodoucsega KŠ 1771, 543; popolni ki po návadi gyedrni rázum májo KŠ 1771, 679; opomina 1. na gyedrno csákanye Kriſztuſa na ſzoudbo KŠ 1771, 614; po Apoſtolov gyedrnom deli KŠ 1771, 338
gjèdrnejši -a -e bolj priden, prizadeven: zdaj pa doſzta gyedrnejſega po velikoj vüpaznoſzti kvám KŠ 1771, 543
Prekmurski
gòri djáti ~ dènem dov.
1. naložiti: naj vám nikſe bremen vecs gori ne denemo KŠ 1771, 390
2. označiti: csi je gli pouleg ſegé ſzvojega iména naprej gori nej djáo KŠ 1771, 668
3. skleniti: Nas nepriatel gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; mocsno goridene, Kâ od voglá kak najprvle szlobôd vzeme KAJ 1870, 152; Jasz szem vu szebi goridjao, naj TA 1848, 12; Zakaj ſzi gori djáo vu ſzrczi ſzvojem ete delo KŠ 1771, 353; kak je gori djáo vſrczi KŠ 1771, 544; ſzam doſzta krát gori djáo iti kvám KŠ 1771, 448; gori je djáo, ka dá zgrabiti i Petra KŠ 1771, 378; da je gori djáo vu ſzvojem ſzrczi KM 1796, 20; gori je djao pri szebi KAJ 1870, 18
gòri djáni ~ -a ~ -o
1. določen: liki je gori djáno lidém ednouk mrejti, potom pa ſzoudba KŠ 1771, 687
2. označen: Csi je pa gli nej gori djáno, komi je piſzani [list] KŠ 1771, 715
Prekmurski
hìtro prisl. hitro: Ah kak hitro ſzem ſze porüso KŠ 1754, 242; I hitro idoucse povejte vucsenikom KŠ 1771, 98; Hitro vnágloſzti pride BKM 1789, 19; nego bi ſze hitro fundao KM 1790, 88; Prejde hitro cslovik tvoj dén SŠ 1796, 10; sze more vö prosziti ino hitro nazáj pascsiti KOJ 1845, 9; názdrt sze naj sztirajo i oszramotijo hitro TA 1848, 6; Hitro zbüdi Jaboko KAJ 1870, 29; štere se hitro k bregi bližajo AI 1878, 3; Vremen etak hitro preminé BJ 1886, 3
hitré in hitréj hitreje: Moj vucsitel doszta hitrê cstéjo, kak jasz KAJ 1870, 6; merjém ſzkoro, hitrei pridem SM 1747, 78; drugi vucsenik je prebej'zao hitrej Petra KŠ 1771, 331; Naj pridem hitrej v-veſzélje tvoje BKM 1789, 284
nájhitré tudi nájhitréj najhitreje: lehko sze zná zgoditi, ka sze ovi kak naj hitrê proti nyemi obrnéjo AIP 1876, br. 2, 6; Záto, kak je naj hitrej moglo biti, poſzlao ſzam ga kvám KŠ 1771, 596; Psi té beteg náj hitrej dobijo, či AI 1878, 8
Pleteršnik
izlákovati, -ujem, vb. impf. ad izlakati; aushungern, Z.; (izlakvati, -kvam, izlakvan, Soška dol.-Erj. [Torb.]).
Prekmurski
líst -á m
1. pismo: Liſzt Levél KM 1790, 94; Judásov liſzt KŠ 1754, 3; K-Kolossánczom piszani liszt KŠ 1771, 601; Svéto pismo je nyegov list BJ 1886, 46; ſzvéti Paveo k-Rimlánczom piſzoucsi liſztá ſzvojega KŠ 1754, 192; Zaprtek liſztá KŠ 1771, 586; ſz. Pavla Galatánczom liſzt darüvao KŠ 1771, A6b; naj ji dá razlocsenyá liſzt KŠ 1771, 16; Pavel Apoſtol, vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; ſterekoli bodte ſtimali ſzpodobne po liſzti KŠ 1771, 525; Ali potrebüjemo preporácsani liſztouv kvám KŠ 1771, 532; Proſzo je od nyega liſztí vu Damaskus KŠ 1771, 367; Liki i vu vſzej liſztéj, gucsécsi KŠ 1771, 723; Apoſtolov Djánye zLiſztmi i ſz. Ivana Oznanoſztjom KŠ 1771, A6b
2. list, del rastline: Niti edno liszt sze nê genolo AI 1875, kaz. br. 7; i ono ſzta z-liſztyom figovoga drejva zakrivala KM 1796, 7
3. list v knjigi: Na lisztê govorênya jeszo KAJ 1870, 6; Lisztôvje knig szo z-papirov KAJ 1870, 6
Prekmurski
lǘbiti in lúbiti -im nedov.
1. ljubiti: Lübiti Szretni KM 1790, 93a; Szretni; lübiti, rad biti KOJ 1833, 173; kaibiſze vcſio od nyega Bogá ino mojega blisnyega lübiti TF 1715, 42; po steroi bi te mogli lübiti SM 1747, 50; Steri ſcsé 'zitek lübiti KŠ 1754, 59; I lübiti ga zczejloga ſzrczá KŠ 1771, 142; naj morem tebé popolno lubiti KM 1783, 4; dáj mi lübiti BKM 1789, 129; Kak bi 'zeleli 'zitek lübiti KAJ 1848, 7; deca jih moro lübiti AIN 1876, 9; ka delam, ne lübim KŠ 1771, 462; Bogá hválim, postüjem, lübim KM 1783, 3; Da Te ſztálno lübim BRM 1823, 9; Ti nász ſztejm lübis krouto BKM 1789, 11; Zvun tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; ka nyé Boug lübi KŠ 1754, 220; csi eden ſzveczki Goſzpoud, ne lübi kak ſté prouſzno mú'ziko BKM 1789, 7b; nyega ſze doſztojno poſtüje, lübi SIZ 1807, 10; V-grehi nelübi váſz BRM 1823, 5; ki lübi Dobro szvoje Králevcsine KOJ 1833, VIII; Goszpod, i lübi praviczo TA 1848, 9; nego lübi tudi sladki sád [lisica] AI 1878, 9; kaj Bogá lübimo KŠ 1754, 14; I lübimo presztajocsa KAJ 1848; Vu zimi ga jáko lübimo BJ 1886, 8; zaka lübite márna TA 1848, 4; koteri mené lübio TF 1715, 18; ki mené lübio SM 1747, 46; Ar lübijo vu ſzpráviſcsaj moliti KŠ 1771, 18; naj nyega lübijo KMK 1780, 10; ki nyega lübijo BKM 1789, 11; naj bodo veszéli vu tebi, ki tvoje imé lübijo TA 1848, 5; dobre sestre edendrugoga lübijo BJ 1886, 9; Lübi Bogá zczeiloga ſzerczá TF 1715, 18; Lübi bli'znyega KŠ 1754, 257; lübi bli'znyega tvojega KŠ 1771, 17; Záto lübimo Bogá TF 1715, 18; Záto Bogá lübimo KŠ 1754, 68; ne lübmo ſze zricsjom KŠ 1771, 731; Naj te z-czejloga ſzrczá, i duse lubimo KM 1783, 10; I jáko krouto je lübte KŠ 1754, 33; ſzinki, lübte ſze med ſzebom KŠ 1771, 261; lübte nepriátele vaſe KŠ 1771, 184; kaibi ſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tuvariſſa lübo TF 1715, 15; Kaibiſze mi Bogá nyega lübili TF 1715, 13; da bi Boug vas Ocsa bio, lübili bi me KŠ 1771, 294; naj li Jezusa lübijo KŠ 1754, 220; Zváo bom lüſztvo i lübo KŠ 1754, 127; Ár ali ednoga bode odürjávao i toga drügoga lübo KŠ 1771, 19; Ár ali ednoga bode drügoga lübilo KŠ 1771, 225; Ar, csi bodete lübili li té KŠ 1771, 17; Kriſztus je náſz tak lübo KŠ 1754, 215; Lübo je pa Jezus Mártho KŠ 1771, 303; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1754, 121; ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1771, 272; vſzi, ki ſzo peſzmi lübili BKM 1789, 5; Kákda moremo naſſega bli'znyega lübiti KŠ 1754, 28; vcsini, da te zevſze duse, pámeti ino moucſi moje lübim KŠ 1754, 226; Nego tvoio miloscſo, stero davas, stere lubis SM 1747, 90; steri te prav lubi SM 1747, 90; Záto kak nyemi lübi, Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268
2. ugajati: oh ſzrecsa! jálna düſe mreſa, ti mi ne lübis SM 1747, 77
3. imeti: verbumi pa, steri v-jedinszkoj trétyoj persóni ik szillabo lübijo KOJ 1833, 49
lübléni -a -o ljub, ljubljen: Kedves, lüblen -a -o AIN 1876, 15; Ovoje moi lübleni ſzin TF 1715, 38; Dai meni o lübléni Bog SM 1747, 53; nas lübléni Otsa nebeſzki KŠ 1754, 158; Szin moj, te lübléni KŠ 1771, 10; I ſzin Márie lübléni BKM 1789, 3; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Jáko lübléni je vu stanici BJ 1886, 8; Ne bi, lübléna decza KM 1790, 84; lübléna csi Márie KOJ 1845, 84; je roditelom i vučiteli jáko lübléna bila BJ 1886; boidi miloſztiv meni za tvoiega lüblenoga ſzina britko moko SM 1747, 60; Kaj Bog nyo odlocsi, I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; Lüblénomi ſzlovenſzkomi Národi SM 1747, 2; Te ſztariſi lüblénomi Gájuſi KŠ 1771, 740; Gda bi pa eſcse ednoga lüblénoga ſzvojega Sziná meo KŠ 1771, 139; stere je náſz ſzébi zoubſztom prietne vcsino, vu tom lüblénom SM 1747, 21; po Kristussi tvoiem lüblénom ſzini SM 1747, 48; vu tebi, mojem lüblénom Jezusi KŠ 1754, 239; mámo proſziti, kako lübleni ſzinkove TF 1715, 26; Lübléni moji, mi ſzmo zdai Bosji ſzinouve SM 1747, 32; proſzimo, kako lübléni ſzinovje KŠ 1754, 153; Moji lübléni prijátelje sztojijo TA 1848, 31; za oszrecsanye szvojih lüblénih otrokov KOJ 1845, 6; ka nebi mojim lüblénim dobrovolnim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; kako lübléni ſzinovje ſzvoje lübléne Otseve KŠ 1754, 153; nego, liki lübléne moje ſzini, opominam KŠ 1771, 497
lüblénejši -a -e bolj ljubljen: Jezus, Od vsze ſztvári lublenejſi KM 1783, 252
nájlüblénejši -a -e najljubši: Ete je deci te nájlüblenêši svétek BJ 1886, 38; Slaviček záto za volo lepoga pevanja je najlüblenejši ftič AI 1878, 27
lübléni -a -o sam. ljubi, ljubljeni: Vi pa, lübléni gori czimprajte váſz KŠ 1754, 2b; Lubléni! ne vörte vſzákomi dühi KŠ 1771, 732; Csinasi lubléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Vidilo ſze je nám poſzlati kvám, zlüblénimi naſimi Barnabáſom i Pavlom KŠ 1771, 390
Prekmurski
nàgnoti -em dov.
1. nagniti, spraviti kaj iz navpične lege v poševno: nagnes vühou tvoje KŠ 1754, 181; Nagni ti knam tvoja ſzvéta vüha BKM 1789, 50; Nagni k meni vüha tvoja TA 1848, 23; Záto mi glávo pred nyim nagnimo BKM 1789, 301; nema, gde bi ſzi glavou nagno KŠ 1771, 201; i nagnole bi obráz vu zemlo KŠ 1771, 254; i tou erkoucſi, nagno je ſzvojo glávo KM 1796, 109
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: Po kom bi te na hüdo Nagnoli KŠ 1754, 267; csüda i Szvétoga Ocso nagnila nyega med ſzvéce zracsúnati KOJ 1848, 15; i ſzám-hotécs ſze je nagno na vſze dobro KM 1790, 56; ſzo tak zravnali, i mené na to nagnoli, naj bi BRM 1823, IV
3. pregovoriti: Poglavniczke i ti ſztarſi ſzo nagnoli lüſztvo KŠ 1771, 94
nàgnoti se -em se
1. nagniti se: csi ſze gli nagne Kaj na nyega KŠ 1754, 252; i nagno ſze je na vrhek palicze ſzvoje KM 1796, 692; nagnola ſze je vu grob KM 1796, 332
2. približati se koncu: Alkonyodni; nagnoti sze KOJ 1833, 150; ár ſze je dén nagno SM 1747, 47
3. izraziti hotenje, voljo do česa: naj ſze dén denésnyi na nikſi grejh ne nagnem KMK 1780, 101; Gda ſze je kvrági nagno BKM 1789, 13
nàgnovši -a -e ko je nagnil: I nagnovſi glavou, tá je dáo Ocsi ſzvoj düjh KŠ 1771, 330; I nagnovſi ſze vido je lezécse prti KŠ 1771, 332
nàgnjeni -a -o
1. nagnjen: Hajlandó; nagnyen -a -o KOJ 1833, 158; bregôv sze nagnyen tál pa zréberje bregá zové KAJ 1870, 146
2. pripravljen: na hüdo pa nágliv, ino nagnyen SM 1747, 7; jeli je nagnyen sze to za polleta navcsiti AIP 1876, br. 7; na lübézen nagnyeni bojdte KŠ 1771, 476
3. naklonjen: Tak ſzmo nagnyeni kvám bili KŠ 1771, 616; Mačka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8
Prekmurski
nakráči prisl. nakratko: Kai veli Boug nakráczi od vſzeih teih zapovedi TF 1715, 17; Na Kráczi i vſummi je pogledni KŠ 1754, 10; ár ſzam vám nakráczi piſzao KŠ 1771, 698; Mati je nej zamidila nyemi od toga na kráczi pripovidávati KM 1790, 22; Tou ſzo recsi moje kvám nakráczi gucsécse SIZ 1807, 16
Prekmurski
nategǜvati -ǜjem nedov. nategovati, napenjati: Ár ovo ti neverni nategüjo lok TA 1848, 9; Pes je lanc nategüvao BJ 1886, 16
nategǜvati se -ǜjem se prizadevati si: Ár nej, liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546
Prekmurski
nòtri idéjnje ~ -a s vhod, vstop: naſe kvám notri idejnye KŠ 1771, 616; po obecsanyi notri idejnya KŠ 1771, 676; Alduj i notriidênye KAJ 1848, 138; vu grob notri idejnye SŠ 1796, 55; ſze vam podili notri idejnye vu králeſztvo KŠ 1771, 718
Prekmurski
obìlen -lna -o prid.
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505
Prekmurski
obílno tudi obíono tudi obíuno prisl.
1. obilno, bogato, v veliki meri: Dühá, ſteroga je obiuno Kriſtus za náz vonka vlejau TF 1715, 33; Boug grejhe tak obiono odpiſzti KŠ 1754, 135; tak proſzmo Bogá, naj nyim ono obilno nazáj dá KŠ 1754, 53; keliko nájimnikov ocsé mojega obilno má krüha KŠ 1771, 223; nego, ka bi lübezen ſzpoznali, ſtero obilno mám kvám KŠ 1771, 531; Razmis ſztoga obilno, keliko hvále nyemi mores dati KŠ 1771, A7b; Szád dobri dejl prináſamo, Obilno vſzákom leti BKM 1789, 179; Obilno ſze telikájse tá pomoucs gori nájde vu Hiſtórii Sz. Krſztsánſzke Matere Czérkvi KM 1796, 133; Zdaj vzemem nájem obilno SŠ 1796, 160; Tak bos nász obilno hráno BKM 1789, 343
2. obširno: i vu steri casusai je zgoraj 'se obilno povejdano KOJ 1833, 139
obilnéj tudi obilnéjše obilneje: Obilnejſe pa eſcse ſzmo ſze radüvali nad radoſztyov Tituſa KŠ 1771, 541; ká'ze obilnej KŠ 1771, 670; obilnej ſzmo ſze paſcsili vas obráz viditi KŠ 1771, 617; Jákoſzt Vcsenyá obilnej ſze pred náſz dávajo KMK 1780, 54
Prekmurski
ovčèni -a -o prid. ovčji: kakti szpláseni vuk sze potaji v-ovcseno kou'so KOJ 1845, 57; ár ka bi iszkao pri ovcsenoj csrêdi KAJ 1870, 138; Gda bi vido vu ovcsenom gvánti oblecseni vúk – farar KOJ 1845, 81; ſteri prihájajo kvám vu ovcseni odejvkaj KŠ 1771, 22
Število zadetkov: 43