Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
bel prid., F76, alabaster, en leip beil kamen; albeo, albere, bélu biti, béliti ſe; albescere, beil perhajati; albicalculi, beili maihini kaminzi; albidus, nekoliku beil; albus, -a, -um, beil; althea, -ae, tá beili ſliṡ; anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt; arsenicum, béla miſhniza; blataria, enu bélu ẛeliszhe, pluzhniku enaku; botulus, et botellús, béla klobaſſa; candidus, -a, -um, beil, prebeil, ſvitál, laskazhejózhi; ceresa duracina, te beile zhréſhnîe; holor, vel olor, -ris, ena tyza, labúd, beila inu velika; incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12; lacteolus, Lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku
  1. belejši , hippolapathum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor ta vertna

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bel prid., nymphaea wel pluzhnek Scopoli [315: Nymphaea, Carniol. beu blusthkick,a Pluzhe; pod Nomina Carniolica pa: Beu-Blutschnik]
Celotno geslo eSSKJ16
čezprebiti -bijem dovršni glagol
kaj biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Vorenc
črvič m, F9, ascarides, ty maihini zhervizhi v'trébuhu; clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz; lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo; mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè; pistrinaria, pezhniza: tudi en zhervizh v'moki; teredo, -dinis, mol, ali zhervizh v'leiſſi; vermiculus, -li, en zhervizh; volucra, -ae, ena ſorta zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd objeida; volvox, -cis, en trave zhervizh, kateri vinṡke terte ſpréd ogloduje
Celotno geslo eSSKJ16
farlikost -i (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) samostalnik ženskega spola
1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
1.1 stanje, nastalo zaradi take možnosti; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
2. s prilastkom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
3. s prilastkom razmere, okoliščine, v katerih lahko kaj utrpi škodo; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost, ogroženost
4. s prilastkom lastnost, značilnost koga/česa, da lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
FREKVENCA: 157 pojavitev v 15 delih
Svetokriški
greh -a m greh: Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.
Vorenc
hruška ž, F15, colibia, vilia munuscula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; cruda pyra, ſrove hruṡhke; crustumium, ardezhkaſte hruṡhke; cucurbitinus, -a, -um ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe; elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih, kakòr ena hruſhka; hordeacium, muṡhkatelize = hruṡhke; onychina pyra, hruṡhke s'farbo timu kamenu onyx glih; pyraster, te kiſſile drobne hruṡhke, ali liſnika; pyrum, -ri, pira, hruṡhka, ſád; pyrum volemum, ena kakòr pèſt debela hruṡhka; pyrus, -ri, ena hruṡhka, drivú; sementina pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy; turbinatus, -a, -um, okrogil, inu odſpodai gori ṡhpizhaſt, kakòr ena preobernîena hruṡhka; vinum pyraceum, is hruſhik vinu
Vorenc
jabolko1 s, F22, acacia, -ae, voda s'jabolk ſprèſhana; colibia, vilia munuſcula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; granatum, -ti, enu margaranovu jabolku; mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn; mala frixa, pohana jabulka; mala rubeliana, ardezhkaſta jabulka; malum, -li, jabolku; melapium, -py, ena ſorta jabolk; melimelum, -li, ena ſorta ſladkih jabolk, kakòr mèd, paradiṡhizhi; mollusca, -ae, ene breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; poma acidula, kiſſila jabulka, liſnika; poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo; poma decusnana, velika jabulka; poma fugatia, jabulka, katera hitru gnyejo; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; poma seratina, poṡna ṡreila jabulka; pomum convalium, ſad, ali jabolka is dolyn; punicus, -a, -um, ardezhi, ut punica poma, margarane jabolka; stipare malis, s'jabulki ſe ohladiti; tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy; unedo, na terni jabulka; vinum pomarium, is jabolk vinu
Vorenc
kamenec m, F11, albicalculi, beili maihini kaminzi; calculus, en kamenez, huda bolezhina v'mihurju; gemmula, en maihin ṡhlatni kameniz; lapillus, -li, en kameniz; lithostratos, Eſterleh s'mnogiterimi kaminzi flaiṡhtran. Joa:9; saxulum, -li, en takeſhen kameniz; scroposus, -a, -um, polhin kamenzou; scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha; signinus, -a, -um, flaiṡhtran s'maihinimi kamenzi, ali s'ſhibrami; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
Svetokriški
las m las: en laſſ im. ed., de ſi lih tenik, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ cilu en laſs im. ed. nej bil sgorel ǀ v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ tož. ed. taiſtih trèh mladenizhu ǀ en laſs tož. ed. s' en drugem je seshtel ǀ shene pak ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las tož. ed. dobru premisijo, inu popravio ǀ ſe najdeio laſsje im. mn., inu dlake ǀ ſo vidit maihini kakor laſſje im. mn. ǀ laſſie im. mn. is glave ſo njemu padle ǀ nanaglom laſje im. mn. dò tau ſo bily ǀ tvoje belle laſy im. mn., inu sgarblenu oblizhe da ſaſtopit de imash zheſs ſedemdeſſet lejt ǀ shegnane tvoje ſuete laſij im. mn., inu tvoje prelepe ozhy, v' katere ſam Bug ſe je ſalubil ǀ imajo vezh grehou KaKor ti laſsi rod. mn. na glavi ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi rod. mn. na glavi ǀ tvoja glava nima koshe, inu laſſy rod. mn. ǀ na mesti laſy rod. mn. skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih Sampſonavih laſs rod. mn. ǀ ſvoje laſsje tož. mn. ſi odſtrishe ǀ laſſje tož. mn. is glave ſi pulio ǀ ſamſonu Dalila je bila laſje tož. mn. odſtrigla ǀ imà laſſye tož. mn., kakor koisnske griue ǀ eny ſo niega ſa lasje tož. mn. popadli drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ bi bil mogal laſſie tož. mn. s'mezham odſekat ǀ ti nej ſibila laſye tož. mn. oſtrigla, ampak G. Bug yh je bil nagmeral ǀ Sa lasije tož. mn. ſo ga zukalj ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse tož. mn. je s'hiſhe vlekal ǀ Te lepe krauſhaſte laſy tož. mn. bo perpuſtila odresat ǀ jest imam laſsy tož. mn. na glavi ǀ odrejshi tvoje laſſy tož. mn. ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij tož. mn., inu nohtij Kakor ta tiza Postojna ǀ sazhnejo ſe sa laſij tož. mn. ulazhit ǀ huali nie laſsij tož. mn. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij tož. mn. s' glave pulit ǀ leto mozh je imel v' ſvojh laſsèh mest. mn. ǀ ti nimash vezh mozhj v'tvojh ſedmerih laſſeh mest. mn. ǀ s' laſmyj or. mn. je drugem mrejshe prejdla ǀ je sakril s' laſmy or. mn. ǀ sazhne s'Solſamy njegove noge roſsiti, inu s'laſmy or. mn. ſvoie glave taiste briſsat ǀ s'laſmij or. mn. ijh je briſsala
Vorenc
majhen prid., F169, aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroznoſt; atriolum, enu maihinu dvoriszhize; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; curtus, -a, -um, kratik, maihin; dieicula, en kratek dán, en maihen zhaṡ, maihin dán; ebriolus, en maihen pyanez; exilis, tenák, maihin, ſúh; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; parvus, -a, -um, maihen; paulus, maihin; peculiolum, enu maihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu; vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe; prim. mali 
  1. manji , minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti
  1. manjši , F12, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik; choenigion, padarṡke kleṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; depretiare, na manſho zeino perpraviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; diminutus, -a, -um, pomanſhan, manſhi ſturjen; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliszhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; minor, -oris, manſhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe dèlati; minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti; paetus, -ti, ṡhkilaſt, ali kateri voṡku glèda, ali ima enu okú manſhe kakòr tú drugu; signum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; manjši  sam. 
  1. najmanjši , F3, aegitus, tá narmanſha tyzhiza; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſ[h]im perſtom na nogi; momentum staterae, narmanſhe vage nagnenîe
Vorenc
mehurec m, F12, apthae, mihurzi na vſtih; apthae, mihurzi v'uſtih od vrozhine; enanthemata, mihurzi; gingivula, -ae, maihini mihurzi; phlyctanae, mihurzi v'ozheſſih; phlyctenae, v'ozheh mihurzi od vrozhine; pulsula, -ae, en mihuriz; pustula, -ae, mihúr, mihuriz; pustulatorum eruptio, vun vdarjenîe mihurzou; pustulatus, -a, -um, pustulosus, -a, -um, polhin mihurzeu; pusula, -ae, ena huda bolezhina s'doſti mihurzou, katera okuli ſebe ſneida, ali jei; tuberculum, -li, garzhiza, hribiz na roki, mihuriz
Vorenc
moč ž, F67, abrogare, múzh odvsèti; authoritas, obláſt, muzh inu obláſt; dirumpere, reṡbiti, reſpozhiti, s'mozhjó reṡbiti; efficacia, múzh, kraft; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; Gabriel, múzh Boṡhya; jus habere in aliquem, zhes eniga iméti múzh inu obláſt; obnixe, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; robustus, -a, -um, ſylnú mozhán, inu kripák, dobru per mozhi; viribus destitui, ob múzh priti
Svetokriški
oslepeti -im dov. 1. oslepeti: hozhe she na tem drugem ozheſſu oſlepeti nedol. ǀ edn kateri dobru vidi, kadar bi blatu na ozheſsa stavil bi mogal oſlèpiti nedol. ǀ inu skuſi leta bi tegnila oslepit nedol. ǀ Edn oslepi 3. ed., kakor Tobias. Edn mutaſt rata, kakor Zacharias ǀ kadar oglushj, ali oslèpi 3. ed., takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ Kir je pleſſ, tamkaj moshje oslepe 3. mn., shene ſe sapeleio ǀ pò sonikornoſti je bil edn pulfer saſhgal, de ta dobri mojſter je bil oslepil del. ed. m ǀ je bil s'koina padil, inu oſlepil del. ed. m ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu del. ed. m ǀ Ti ſi Apptishiza, zhe pak bosh oslepela del. ed. ž, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ mozhnu bo germelu, inu blisKalu de ludje bodo oſlipeli del. mn. m 2. oslepiti: en maihin greh zhloveka samore oslepeti nedol., de sazhne tezhi v' prepot tiga vezhniga pogubleina ǀ vſakadaini grehi, kateri ſo vidit maihini kakor laſſje, vener zhloveka samorio oslipeti nedol. ǀ Constantius sa eno majhino samero Veliku shlahtnih Gospudu je bil sturil oſlepeiti nedol. 3. preslepiti: Ceſſar ſe je puſtil sapellati, inu oslepeti nedol. od Valentina ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel del. ed. m ǀ ohernia ga nej oslepela del. ed. ž, de bi tem vboſim volnu almoshno nebil dal ǀ lubesan veliku krat ijh je sapelala, inu oſlepela del. ed. ž
Vorenc
pogača ž, F9, amylon, pogazha is ẛhterke; colibia, vilia minuscula, maihini dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; collisio, collicida, pogazha, reſtrupanîe; panis subcinericeus, pogazha; placenta, -ae, pogazha, ali potiza; subcinericius panis, krúh pod pepelam pezhen, pogazha. Gen:18.v.7; torta, pogazha; torta formentaria, s'quaſſom pogazha, ali ṡhtruza trivoglata. Exod:29.v.23; tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy
Vorenc
pri predl., F253, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri; alatrum, ſukalnik per tkalzih; annosus, ſtar, per leitih; collectus, dobru per ſebi; compos rationis, per pameti, pametin; convivere, per enim ẛhiveti; elucubrare, kei kai per luzhi délati; fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy; praestò, per rokah, pred rokami biti; stare promiſsis, oblubo derṡhati, per oblubi oſtati; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah; trama, -ae, votik per tkanîu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pri predl., eryngium wodizhuje per poti. Scopoli
Svetokriški
reč -i ž reč, stvar: kaj s'ena rejzh im. ed. zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi ǀ obena perſilena reizh im. ed. Bogu ne dopade ǀ ena rezh im. ed. v'to drugo ſe preoberne ǀ kadar je pouablena paſsti koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh im. ed. jo nemore sadarshati ǀ obena reijzh im. ed. vam nebode mogla veliku shkode sturiti ǀ tu je premaihina, inu shleht rejz im. ed. ǀ ena beſſeda je ena maihina reish im. ed. ǀ Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy rod. ed. odpovedal ǀ nej taku shleht rezhij rod. ed. na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali, inu lubili kakor G. Boga ǀ ſe nenaide rezhj rod. ed. na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala ǀ de ijm nej bilu terbej takorsh ne nespodobne rezhi rod. ed. sturiti ǀ G: Bug nihdar nemore obene rizhij rod. ed. poſabit ǀ Nej rizhi rod. ed. na semli de bi zhlovek imel ble sheleiti ǀ sakaj tedaj Syn Boshi taiſtu eni taku maihini reizhi daj. ed. pergliha ǀ ſamerkam de je perglihanu eni reizhj daj. ed., katera malu terpj, ali je enu nezh ǀ je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh tož. ed., namrezh to perst, ali gillu ǀ she eno reizh tož. ed. imam vam povedat ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi rejzhi mest. ed., de te druge deſhele y napumozh prideio ǀ kaj s'ene hude rezhy im. dv. morio lete duei biti ǀ is dveih rezhy rod. dv. ſe lubesan sposna ǀ Plutarcus je djal, de dvej rezhy tož. dv. vſy ludje shelè doſezhi ǀ lete poſvejtne rezhy im. mn. nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ te nar manshi rezhij im. mn. ga prestrashio ǀ Katere ſtrashne rizhy im. mn. ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rezhy rod. mn. ǀ sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij rod. mn. ǀ ſe perpuste obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij rod. mn. ǀ vmerje tem poſvejtnem rezhjem daj. mn., inu dolgu zhaſſu shivj ǀ k'tem slatkim rezhem daj. mn. ſo silnu nagneni ǀ Vſaku drivu ima try rezhy tož. mn., namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane rezhij tož. mn. ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj tož. mn. podvarshene ſturil ǀ katero zhes vſe ſtuariene rezky tož. mn. bi imeli shtimati ǀ sazhnete klaffat, inu druge nespodobne rizhy tož. mn. tribat ǀ katere shene sa malu uredne rizhij tož. mn. vezhkrar prelivajo ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi tož. mn. sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ v' maihinih rezheih mest. mn. ſtoy nàshe isvelizhaine ǀ per teh semelskih rezheh mest. mn. ǀ S. Agatha vſyh rezhejh mest. mn. poſvejtnih je bila ſlaba, inu posabliva ǀ G. Bug je iskasal zhuda v' vſyh rezheyh mest. mn. ǀ vaſha semla je nerodovitna, de vſijh rizeh mest. mn. pomankajne imate ǀ vmej drugmi rezhmy or. mn. tudi letu je naſaj piſſal ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo, s' katerimi rezhmi or. mn. ſe shpishaio ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy or. mn. ſa zhlovesku shiulenie
Svetokriški
soditi -im nedov. 1. soditi: drugi dan ſo imeli ſodit nedol., inu rihtat Petra ǀ Nehaite vy Sodniki taku krivizhnu praude ſoditi nedol. ǀ ſa tiga urshoha volo bo prishal ſvejt na taiſti dan ſodit namen. ǀ ta maihini shakelzh pak je greh tiga miniha, Kateri jest gledam ſodim 1. ed. ǀ Svetniki vedó koku oſtru ſodi 3. ed. ta praviza Boshia ǀ vidimo de ſodio 3. mn. ty Rasbojni Judje Rihterja Nebeskiga ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku, neſodio +3. mn. te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu, de bi on ga ſodil del. ed. m ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena, inu pred Christuſa perpelana, de bi jo sodil del. ed. m ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli, inu tiga greshniga ſodili del. mn. m ǀ nej ſo popravizi sodili del. mn. m 2. presojati: Ieſt sdaj n'hozhem ſodit nedol. aku v' mej tima duema je modreſhi ǀ taku vam bo preshla vola druge hudu ſoditi nedol. ǀ sa tiga volo jeſt pravim, de nimate hudu ſoditj nedol., dokler misly tiga zhloveka nemorite sgruntat ǀ My negremo molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit namen., inu opraulat ǀ Pater jeſt huala Bogu ne ſodim 1. ed. hudu, ampak kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit ǀ aku ti taiſte ſodish 2. ed., de kai nesramniga govorita, inu andlata ǀ druge hudu ſodi 3. ed. kakor uni preusetni Fariseu ǀ Vidite, inu ſodite 2. mn. lete, kateri prelomio to poſvejtno navado ǀ Ne ſodi vel. 2. ed. de ſi lih shlishish, de ſi lih shrai garmi po celli desheli ǀ pohleunu proſſim nikar mene neſodi +vel. 2. ed. po moj ſanikornoſti ǀ Sodite vel. 2. mn. ſamy ſebe ǀ Sdaj ſodite vel. 2. mn. vy pametni ludje ali nej ſim ſturil mojmu vinogradu vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ Neſodite +vel. 2. mn., taku tudi vy nebote ſojeni ǀ li druge ſodio 3. mn., gledajo, inu na nyh djania shpegaio ǀ je Sodil del. ed. m, inu gledal na grehe ſvojga blishniga ǀ vſy ſo tebe ſodili del. mn. m de bosh fardaman ǀ nei sadoſti vaſs sdershati, de bi hudu neſodili +del. mn. m ǀ Krivo ſodbo ſte tudi vy shene ſturile zhes taiſto mlado vduvo, dokler ſame po ſebi ſte toiſto ſodile del. mn. ž 3. meniti: de bi nebili nagneni hudu ſodit nedol., inu miſlit od ſvoiga blishniga ǀ gdu hozhe kaj dobriga ſodit nedol., ali mislit od ene takorshne ǀ jeſt n' hozhem hudu sodit nedol. ǀ Prezej ſodish 2. ed., de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ Joſve ſe preſtrashi, misly, inu ſodi 3. ed. de ta shrai pomeni de mei folkam je boj ǀ zhlovek rajshi hudu ſodi 3. ed., inu misli, kakor pak dobru ǀ En norzh ſodi 3. ed., de vſy ti drugi ſo norzy ǀ ſodji 3. ed. de njegou blishni je kaj hudiga ſturil ǀ vener sa gvishnu neſodi +3. ed., ampak misli morebiti, de je drugazhi kakor ſe meni sdi ǀ kaj tedaj ſodite 2. mn. od lete vduve ǀ kir raishi ſodio 3. mn. hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga ǀ je ſodil del. ed. m, de je pyana ǀ od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila del. dv. m ǀ takrat ſo ſodili del. mn. m, de mati je nedolshna
Svetokriški
tvoj -a zaim. tvoj: tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
Svetokriški
žakljič m vrečica, žakeljc: ta maihini shakelzh im. ed. pak je greh tiga miniha (I/2, 13) Mogoče bi bilo nastaviti tudi žakeljc, prim. zapisovanje etimološkega c z zh v zapisu shelodizh, kjer pa obstaja možnost domneve o nekontaktni asimilaciji kot v zgledih pri → zelišče ; → žakelj.
Število zadetkov: 19